S premierjem Janezom Janšo se je v Odmevih pogovarjala voditeljica Rosvita Pesek.

Današnji posvet ste sklicali zato, da bi ugotovili, kaj vse bo vlada do volitev še naredila. Torej, ali bomo imeli višje plače? Bo šla dohodninska zakonodaja skozi? Kaj se bo zgodilo z demografskim skladom? To sta dva pomembna zakona, ki sta lani obstala.
To je bil posvet, ki je na neki način že bil ocena mandata, ki se bliža koncu. Veliko je bilo govora o lokalnih projektih, o katerih so spraševali poslanke in poslanci, in seveda tudi trezen premislek o nekaj tednih, ki so še pred nami do konca mandata, če bodo volitve ob prvem možnem roku. In o nedokončanih projektih, ki so še na poslanskih klopeh. Dva ste omenili, je še nekaj drugih. Odločitev koalicije je, da vse tisto, kar je v koalicijski pogodbi in je pomembno, demografski sklad je pomemben za stabilnost pokojninskega sistema, razbremenitev dela tudi, ko gre razbremenitev dela prek dohodninskega zakona, da gremo s tem naprej. Razmišljamo celo, glede na to, da gre pri zakonu o dohodnini za reformni zakon, ki poleg tega, da prinaša večje plače za vse zaradi razbremenitve obdavčitve dela, prinaša seniorsko olajšavo, prinaša olajšave, ko gre za zeleno in digitalno, da ne govorimo samo o vseh teh prehodih, je vlada pripravila zakon, ki je obsežnejši od tega, kar se je doslej govorilo ali pa diskutiralo v javnosti. Tako da je celo padel predlog, da bi eventualno podprli predlog Levice o posvetovalnem referendumu, naj končno ljudje odločijo, ali hočejo višje plače ali večji proračun, iz katerega se delijo socialni transferji.

Je resna opcija, da bi koalicija podprla predlog Levice, da greste z zakonom, ki ga vaša vlada predlaga, na referendum?
O finančnih zakonih po naši ustavi naknadni potrditveni referendumi niso možni, možni pa so posvetovalni referendumi, takšen je predlagan. To je ideja, ki je tukaj padla, več možnosti je, v vsakem primeru pa, ker so pred nami volitve, in če se že hočemo o neki pomembni stvari posvetovati z volivci, potem je v redu, da to naredimo na isti dan, da ne nastanejo dodatni stroški, in naj končno ljudje odločijo o temi, ki je izjemno pomembna. Ne gre samo za vprašanje nekaj odstotkov, ali pa nekaj deset odstotkov višjih plač, gre za usmeritev, ali zaupamo ljudem, da bodo oni bolje ravnali z denarjem, ki ga zaslužijo, ali bolje s tem ravna država. Moje mnenje je, da vedno vsak posameznik bolje ravna z denarjem, ki ga sam zasluži.

Zdaj sva govorila o izključno dveh zakonih. Tu je še tretja težava, ki je trenutno zelo aktualna, to je podražitev energentov. Ali ste na današnjem posvetu rekli kaj tudi o tem, ali bo vlada prišla z energetskimi boni ali ne?
To je bila ena od tem. Ministrstva bodo pripravila zakon do konca tega meseca, tako glede energetskih vavčerjev, s katerimi se bo pomagalo socialno šibkim, ki so najbolj prizadeti s podražitvami elektrike in stroškov za kurjavo, bodo pa tu tudi dodatni ukrepi, ki bodo razbremenili cenovni pritisk zaradi podražitev energije.

Gospod Janša, ali lahko poveste, kakšno podporo za ukrepe, o katerih sva govorila, ima vaša vlada, lahko računa na poslance SNS-a, danes smo tukaj videli gospoda Jelinčiča? Tudi na glasove DeSUS-a? Ali zaradi veta državnega sveta DeSUS-a ni več zraven?
Ko govorimo o DeSUS-u, je tukaj več nivojev. Meni je žal, da se je vodstvo te stranke odločilo za nekonstruktivno politiko, smo pa veseli, da poslanci podpirajo dobre ukrepe. Toliko dobrih stvari, kot je bilo narejenih v korist upokojencev v tem mandatu, še nikoli doslej ni bilo. Smo veseli te podpore in računamo nanjo tudi v prihodnje. Glede ključnih zakonov je bila obljubljena tudi tukaj tako od SNS-a kot od poslancev DeSUS-a, čeprav tukaj je nekaj razlik med njimi. Pri zakonu o dohodnini eden od njih zakona ne podpira.

Obeta se nam menda februarja najhujši val, odkar poznamo koronavirus, vemo, da zelo počasi pada število ljudi v bolnišnicah, število okuženih pa strmo raste. Ali vlada še vztraja, da javnega življenja in življenja na splošno ne bo zapirala, tudi v februarju ne?
Če bo možno, ukrepov ne bomo zaostrovali in upamo, da bomo šli čez ta val samo z doslednim spoštovanjem in nadziranjem PCT-pristopa. Velika večina ljudi to podpira in tudi pristop k upoštevanju je v zadnjih tednih resnejši, kot pa je bilo to recimo novembra. Pred nekaj dnevi sem govoril s predsednico danske vlade – Danska je imela v zadnjih treh tednih še več okužb kot mi – so pa precepljeni. Ampak končno tudi v Sloveniji – ko gre za starejše od 50 let, imamo skoraj 80-odstotno precepljenost, ko gre za odraslo populacijo, smo pri 70 odstotkih – se pravi, nismo tako slabi. Lahko bi bili boljši in bi bilo tveganje manjše. Odgovor na to vprašanje, ali bodo potrebne kakšne dodatne drastične zaostritve, je odvisen od tega, koliko bo ta precepljenost zadostovala za to, da bodo posledice velikega števila okužb milejše. Za zdaj računamo, da smo nekje na robu in da lahko s tem, ko se striktno držimo vseh priporočil in tudi ukrepov v povezavi z upoštevanjem PCT-pogoja, to zvozimo brez kakšnih drastičnih omejitev.

Valicon je pred približno 14 dnevi delal anketo in ljudi spraševal, ali so za obvezno cepljenja ali ne. Izid glasovanja je bil približno pol-pol. Zakaj se vlada ni odločila za obvezno cepljenje?
Vlada si ne domišlja, da več ve o cepljenju, virusu, posledicah, zdravstvenih ukrepih kot stroka sama. Če bi bila stroka enotna pri nekem ukrepu in bi bila enotna tudi stroka na evropski ravni – končno smo del nekega večjega sistema, ko gre za spopad z epidemijo –, potem bi se vlada tako odločila. V tem trenutku pa so tukaj mnenja še do neke mere deljena. Vlada ne želi s politično odločitvijo posegati v presekanje nekih strokovnih dilem. Je pa moje osebno mnenje, da je cepljenje edino, kar nam v tem trenutku pomaga, da je treba znanosti zaupati, in apeliram na vse, da upoštevajo neka gola dejstva. Na milijarde ljudi je cepljenih, zelo malo jih je umrlo zaradi stranskih posledic cepljenja, jih je pa na milijone umrlo zaradi posledic same epidemije.

Zdi se, da je na polu levo od sredine neko neverjetno vrenje novih političnih sil – od Z.Deja, LIDE-ja, nastaja Vesna itd. Robert Golob se še odloča, ali bo šel v novo stranko. Kako komentirate to vrenje na levem polu?
Če govorimo pogojno o levem polu, potem se mi zdi, da je tam neko razsulo, izguba kompasa, izguba vsebine, identitete, če hočete. In v takih primerih se seveda vedno pojavi iskanje nekoga novega, nekega mesije, nekega rešitelja. Ne govori se o programih, ampak samo o nekom, ki bo prišel in bo rešil katastrofo ...

In ki zagotavlja, da ne bo šel v koalicijo z vami.
Glejte, mi se s tem ne ukvarjamo. Eden od poslancev je danes tukaj dejal, da vidi, da je vzdušje na današnjem sestanku boljše, kot je bilo na začetku, ko smo delali to koalicijo, pa smo šli čez težek mandat. In prav vsi, ki smo bili danes tukaj, smo izražali voljo in željo po sodelovanju tudi v prihodnjem mandatu. In k temu sodelovanju vabimo tudi vse preostale, ki se bodo uvrstili v naslednji parlament.

Ampak ali to pomeni, gospod Janša, da ste se v bistvu s predsedniki strank – gospod Počivalšek (Konkretno), gospod Tonin (NSi) in gospa Pivec (Naša dežela) – na kosilu že dogovorili, da ste vi neka povolilna koalicija, če dosežete zmago na volitvah?
Neposredno o nekih koalicijah nismo govorili, ampak kot je bilo razbrati iz vsega tega, kar je bilo danes rečeno, nihče, ki je bil na tem sestanku, ne misli, da obstaja kakšna boljša alternativa kot sodelovanje. In vsi, ki smo bili tukaj, smo za sodelovanje.