"Veliko znanja je bilo v zadnjih letih puščeno ob strani. To je tudi eden izmed razlogov, da je Slovenija še vedno v gospodarski in politični krizi," je izjavil predsednik SDS-a Janez Janša. Zato na spletno stran www.sds.si/nova.vlada dajejo predloge, ki jih lahko vsa strokovna in laična javnost kritično obravnava ter podaja tudi svoje predloge. Iz tega bo stranka izdelala program, s katerim bo šla na volitve.

Prvi predlog vsebuje ustavno omejitev deleža javne porabe v BDP-ju na 45 odstotkov. SDS meni, da je ta varovalka v deležu potrebna, da nikoli več ne pridemo v položaj, v kakršnem smo trenutno in da katera koli vlada ne bo več jemala denarja prihodnjim generacijam. V ustavi bi tudi definirali lastnino kot pravico in hkrati kot odgovornost, vsak lastnik in gospodarski subjekt bo "v skladu z možnostmi dolžan prispevati za skupne potrebe".

Vzgoja podjetništva v šole
SDS bi v šolsko vzgojo vključil tudi trajnostni razvoj in podjetništvo. Izobraževanje in financiranje iz javnih sredstev namreč zagotavljata osnovna znanja za učinkovito podjetništvo, je zatrdil Janša. Država se bo ustavno obvezala k ukrepom za čim hitrejšo praktično uporabo tehnoloških rešitev in znanstvenih ugotovitev, kar bo prispevalo k hitrejšemu razvoju.

"Menimo, da bomo s temi štirimi dopolnitvami bistveno okrepili ustavne temelje, kar nam bo omogočilo bistveno lažje reševanje današnjih težav in in načrtovanje razvoja," je dejal Janša ter dodal, da bo strokovni svet stranke v prihodnjih dneh predstavil tudi predloge ustavnih sprememb, kratkoročnih protikriznih ukrepov in ukrepov za trajnostni razvoj.
"Vsak bi moral mesečno prihraniti 100 evrov"
Predsednik odbora SDS-a za razvoj Žiga Turk je izpostavil vidik trajnostnega razvoja, ki se ga razume tako z vidika demografije kot tudi finančne vzdržnosti. Prav iz tega slovenski razvoj ni trajnosten, je zatrdil Turk ter dodal: "100 evrov bi moral vsak Slovenec mesečno prihraniti, da bi izravnali državno porabo. Ključno vprašanje pa je, kako prihraniti ta denar."

Ravnotežje med socialo in tržnim gospodarstvom
Težavo je obrnil: vsak Slovenec bo moral zaslužiti 100 dodatnih evrov mesečno, 50 od teh pa dati državi, da bomo sanirali stanje. Kot ideal razvoja pravne države je Turk umestil skandinavski model, kjer je državljan v središču, država pa mu le odpira priložnosti. Za vse to bodo nujne širše reforme pravosodja in trga dela, ki jih bo stranka podrobneje predstavila v prihodnosti.

V bankah in gospodarstvu le kontrolni delež
Predsednik odbora SDS-a za finance Andrej Šircelj je pojasnil ukrepe na področju financ. Nujno je lastniško prestrukturiranje bank z NLB-jem na čelu, da dobijo "lastnike, ki jih bodo znali upravljati". To bi dosegli z odprodajo in minimiziranjem lastništva države na 25 odstotkov plus eno delnico, t. i. kontrolni delež, s katerim bi lahko preprečili sovražne prevzeme. To načelo bi uveljavljali tudi v gospodarstvu. Sanacijo bančnega sektorja bi izvedli tudi z ustanovitvijo t. i. slabe banke, kamor bi "prave" banke prenesle svoje slabe terjatve v upravljanje. S tem bi banke zaživele in začele oživljati tudi kreditni tok za gospodarstvo.

Nižji davki za gospodarstvo
Drugo načelo je varčevanje države v najširšem smislu, je zatrdil Šircelj, a je vprašanje, kje konkretno varčevati, pustil za prihodnost. Nujni sta omejitev odhodkov države in konsolidacija javnih financ ob hkratnem povečevanju konkurenčnosti gospodarstva. To bi dosegli z znižanjem obdavčenja podjetij, kar bi podjetjem omogočilo več sredstev za razvojne investicije, je sklenil Šircelj.

Med ukrepe za oživitev gospodarstva so v stranki uvrstili zagotovitev normalnega toka sredstev in kreditev ter zagon investicij sistemskimi ukrepi. Eden takih so vlaganja na področju infrastrukture, varstva okolja, še največ tam, kjer so mogoča evropska sredstva.

Zamrznitev ustanavljanja javnih agencij
Če se bo država dejansko umaknila iz lastništev podjetij in bank, potem ne bo potrebovala različnih agencij za upravljanje, je dejal Janša. S prihodom na oblast bi zamrznili ustanavljanje javnih agencij ter ukinili "nepotrebne", s tem in podobnimi ukrepi pa manjšali administrativna bremena.

V zagon gospodarstva z energetskim programom
Med investicije, ki bi lahko zagnale gospodarstvo, Šircelj uvršča gradnjo drugega bloka krške jedrske elektrarne, šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (v razumnih finančnih okvirih, dodaja) ter že pripravljene projekte hidroenerije.

S spremembami zakona o javnem naročanju bi moral vsakdo, ki bi se prijavil na razpis, predstaviti tudi svojo lastniško strukturo. Pri kriterijih pa ne bo več prevladovala le najnižja cena, temveč bodo izbirali "najbolj racionalno ponudbo", napovedujejo v stranki.

Najcenejši naftni derivati v okolici
SDS bi tudi znižal davčno obremenitev naftnih derivatov, ki so pomemben del stroška v gospodarstvu. Znižali bi jih do te mere, da bi bili naftni derivati do deset odstotkov nižji kot v cenovno najugodnejši sosednji državi - s tem bi privabili tudi tuje kupce, meni strokovni svet SDS-a.

Svoje videnje ureditve pokojninskega sistema je v imenu strokovnega sveta že pred superreferendumom predstavil poslanec France Cukjati. Uvedli bi osebne pokojninske račune, kjer bi vsak lahko spremljal stanje vplačanih sredstev, iz blagajne pa bi jih delili po ključu vplačanega deleža posameznika v blagajni. Starostna pokojnina bi bila omejena na 200 evrov.