Ob dnevu spomina vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v državnem svetu poteka tudi mednarodna konferenca v organizaciji državnega sveta, zunanjega ministrstva in Študijskega centra za narodno spravo v sodelovanju s platformo evropskega spomina. Potekala bosta dva panela, prvi na temo Slovenije in drugi na temo srednje in vzhodne Evrope.
Sloveniji pa smo priča masovnemu zanikanju, še posebej posledic in same narave komunističnega režima. V parlamentu imamo tri stranke, katerih najvidnejši predstavniki ta režim prikazujejo kot nekaj, kar ni bilo nič slabega. Ena od teh strank daje ta režim kot primerjalni model, kako naj bi se država razvijala v bodoče.
Premier Janez Janša je v uvodnem nagovoru poudaril, da bomo, če se iz zgodovine nismo sposobni ničesar naučiti, obsojeni na ponavljanje. Za doseg narodne sprave pa nas po njegovih besedah čaka še veliko dela.
Spomnil, da je bilo za sprejetje resolucije, na podlagi katere zaznamujemo današnji dan, potrebnih več kot 15 let. Za dosego narodne sprave nas po njegovih besedah čaka še veliko dela. Nam je pa v tem času uspelo ohraniti spomin pred pozabo. "Danes nihče v Sloveniji ne more reči, da ne pozna ali nima možnosti poznati vse resnice, vseh plati dogajanj v času vseh totalitarizmov, pod katerimi smo Slovenci trpeli," je navedel.
V svojem nagovoru je predsednik vlade izrazil tudi zaskrbljenost, da v odnosu med evropskimi dejavniki do totalitarnih, zločinskih režimov v zadnjem času opažamo dokaj podoben pristop, kot smo ga lahko opažali v nekem obdobju tridesetih let prejšnjega stoletja do nacizma v Nemčiji. "Danes, ko se spominjamo žrtev totalitarnih režimov na evropskih tleh, ne glejmo samo nazaj, ampak glejmo tudi naprej. Če se iz zgodovine nismo sposobni ničesar naučiti, bomo obsojeni na ponavljanje," je še poudaril premier in dodal, da govori kot predsednik vlade države, ki ima tu še ogromno za postoriti, tudi s samokritiko.
"Poslušamo, da je bila Srebrenica največji množični zločin po drugi svetovni vojni na ozemlju nekdanje Jugoslavije, kar seveda ni res. Srebrenica je bila velik zločin, a število pobitih tam je, v primerjavi s pol milijona pobitimi v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni, bistveno manjše. Je pa tudi Srebrenica posledica tega zla, ki se je skušal opravičevati s spopadom z nekim drugim zlom, nacionalnim socializmom," je dejal in poudaril, da enega zla ni mogoče upravičiti z drugim.
Ivešić: Slovenija ima nekaj pomembnih dosežkov
Direktor Študijskega centra za narodno spravo Tomaž Ivešić je v uvodnem nagovoru spomnil, da letos zaznamujemo 30 let osamosvojitve, 80 let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem in 25 let od sprejetja zakona o popravi krivic. "Zaradi teh simbolnih obletnic ter predsedovanja Slovenije svetu EU-ju se nam je organizatorjem zdelo pomembno organizirati mednarodno akademsko konferenco, s katero bi v zgodovinsko-pravnem smislu pretresli, kaj vse je že bilo storjenega na področju sprave, poprave krivic in kaznovanja kršiteljev človekovih pravic v totalitarnih režimih," je povedal.
Po njegovem mnenju je v Sloveniji na tem področju nekaj pomembnih dosežkov, pa tudi neuspehov. Med uspehe šteje skupno skoraj 36.000 odločb, bodisi političnim zapornikom ter žrtvam povojnih pobojev in njihovim svojcem. Na podlagi odločb je bilo izplačanih za 127 milijonov odškodnin. Med neuspehe pa Ivešić šteje to, da do danes za zločine v drugi svetovni vojni še ni bil obsojen nihče, saj so vse obtožnice padle. Pa tudi, da po več desetletjih določeni postopki denacionalizacije še niso bili zaključeni.
Kovšca: Spravo moramo ozavestiti
Na nekatere neuspehe je opozoril tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je spregovoril o pomenu besede sprava. Po njegovih besedah je sicer izraz sprava kot politični pojem zlorabljen. Zdi se mu pomembno, da se javno ozavesti, da sprava pomeni opuščanje zamer za nazaj, nikakor pa ne omogočanje nezakonito pridobljenih privilegijev kogar koli za naprej.
"Latentnost tega uničujočega duha sovraštva je zamenjal direkten, agresiven politični diskurz. Hujskaštvo, obtoževanje, etiketiranje, trdno skrito za psevdonimi in lažnimi profili na družabnih omrežjih. Vse to so dokazi, da moramo spravo ozavestiti, ne le kot narod in posamezniki, temveč jo z glavo in srcem resnično udejanjati," je dejal Kovšca. Po njegovem mnenju je sprava proces, ki bo še trajal.
Zorčič: To bi moralo biti kazensko preganjano
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v poslanici zapisal, da je vsako poveličevanje nacizma in totalitarnih simbolov izredno nevarno in nedopustno, pa vendar vse pogostejše početje.
Čeprav se zdi, da so druga svetovna vojna, obdobje miru in gospodarskega napredka po njej ter padec Vzhodnega bloka med evropske narode prinesli katarzo in razumevanje zla, ki ga prinašajo totalitarizmi, je danes jasno razvidno, da Evropa še ni povsem "predelala" svoje totalitaristične preteklosti.
"Še huje, v zadnjem obdobju vse pogosteje prihaja do poveličevanja zgodovinskih zločincev, njihovih totalitarnih idej in zavržnih dejanj ter po drugi strani do krepitve in spodbujanja nestrpnosti do drugačnih in drugače mislečih," je poudaril Zorčič.
Danes živimo v razmerah, ki nas opozarjajo, kako izredno tanka in občutljiva je meja med normalnostjo in totalitarnostjo, je dodal. In ravno krizne razmere, kakršne ustvarja epidemija covida-19, ustvarjajo razmere za sovražni govor, ki se še posebej agresivno širi na družbenih omrežjih. Zvesto mu sledijo omejevanje in diskriminacija izbranih skupin, javne žalitve in diskreditacije, ki so v jedru vsakega totalitarnega diskurza, je zapisal.
"V teh razmerah je dodatno prilivanje olja na ogenj neodgovornih posameznikov, tudi politikov, še posebej nevarno. Vsako poveličevanje nacizma in totalitarnih simbolov, čeprav zgolj zaradi cenene javne pozornosti, je izredno nevarno, nedopustno, pa vendar vse pogostejše početje, zato bi moralo biti tudi pri nas kazensko preganjano," se je zavzel predsednik DZ-ja.
Žrtvam totalitarnih režimov se bodo s cvetjem poklonili v Ljubljani pri Spomeniku sprave na Kongresnem trgu in pred ameriškim veleposlaništvom. Ob 18.30 pa bo v ljubljanski stolnici maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, udeležil pa se je bo tudi predsednik vlade Janez Janša.
"Priznavamo trpljenje žrtev"
"Na ta dan se spomnimo tistih, ki so postali žrtve totalitarnih režimov v Evropi, in tistih, ki so se borili proti tem režimom. Priznavamo trpljenje vseh žrtev in njihovih svojcev kot tudi trajne posledice, ki so jih te travmatične izkušnje pustile na prihodnjih generacijah Evropejcev," sta v skupni izjavi sporočila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova in evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.
Pozvala sta k sodelovanju pri tem, da nas bo skupna preteklost okrepila, ne pa ločevala, ter poudarila, da svoboda ni samoumevna.
Nekaj let za začetek zaznamovanja spomina v Sloveniji
V Sloveniji in Evropi danes zaznamujemo vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament. Od leta 2012 ga uradno zaznamujemo tudi v Sloveniji.
23. avgusta 1939 je bil namreč podpisan pakt Ribbentrop-Molotov o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, verjetno najhujšima oblikama totalitarizma v zgodovini človeštva. Pakt je prenehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo, ta pa se je nato proti njej povezala z zahodnimi zavezniki.
Podatki o tem, koliko žrtev so po svetu povzročili trije totalitarni režimi – fašizem, nacizem in komunizem – so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje