Evropski parlament je leta 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri so zapisali, da je takšna resolucija potrebna, ker zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati objektivno, prav tako pa tudi noben posamezen politični program nima izključne pravice do razlage zgodovine. Zato se ne bi smelo vsiljevati uradnih razlag, napačne razlage pa spodbujajo sovraštvo in rasizem.

Spomin na preteklost pa je po mnenju evropskih poslancev treba ohranjati, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave. "Evropa ne bo združena, če ne bo zmogla oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino in če ne bo priznala svojih totalitarnih režimov kot skupne zapuščine, prav tako pa mora izvesti tudi poglobljene razprave o zločinih teh režimov."

Različni pogledi na totalitarizme
Tako pri nas kot v Evropi pa so še vedno zelo različni pogledi na vprašanje, kateri totalitarizem je najhujši. Za Borisa Pahorja je najbolj črn izmed vseh italijanski fašizem, ki se je lotil spreminjanja zavesti slovenskih otrok, česar nacizem in komunizem nista počela. Za prvopodpisanega med predlagatelji resolucije, estonskega politika Tuna Kelama, je to najbrž stalinizem, saj je njegova država ob prihodu Rdeče armade izgubila tretjino prebivalstva.

Komunizem je obsodila tudi Rusija, Lenina pa označila za nemškega agenta. Ob tem pa v Moskvi opozarjajo, da brez 28 milijonov žrtev nekdanje Sovjetske zveze verjetno ne bi bilo zmage nad nacizmom, je za Radio Slovenija poročal Marjan Vešligaj.

Delitve tudi v Sloveniji
Enotnosti o tej temi ni niti na Slovenskem. Pred tedni je slovenska vlada na dopisni seji razglasila 23. avgust za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Dan bomo zaznamovali tudi na slovesnosti, ki jo 27. avgusta v Mekinjah pri Kamniku pripravlja Študijski center za narodno spravo. Poudarili so, da je Slovenija edina evropska država, ki je v 20. stoletju doživela vse tri velike totalitarizme - fašizem, nacizem in komunizem.

Na razglasitev dneva spomina se je sicer poleg centra odzvalo več organizacij in posameznikov. V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije menijo, da to ne more prispevati k umirjanju političnih razmer, po mnenju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pa je evropska in z njo tudi slovenska prihodnost odvisna od premagovanja starih ideoloških vzorcev.

Predsednik republike Danilo Türk se je zavzel za resno obravnavanje preteklosti ter spoštljiv odnos do žrtev vojn in preteklega nasilja. Evropska poslanka Romana Jordan (SDS/ELS) pa je prepričana, da se izključevanju, sovraštvu in rasizmu v Evropi lahko izognemo le z ohranjanjem spomina na preteklost ter s težnjo po dokumentiranju in pričevanju.

Sporazum o nenapadanju Ribbentrop-Molotov
23. avgusta 1939 sta tedanji vodji diplomacij Sovjetske zveze in Nemčije Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop podpisala sporazum o nenapadanju Ribbentrop-Molotov, ki je predvidel delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Sporazum je veljal do začetka operacije Barbarossa 22. junija 1941, ko je nemška vojska napadla takratno Sovjetsko zvezo.

V 2. svetovni vojni in takoj po njej je močno trpelo tudi slovensko prebivalstvo. Na Inštitutu za novejšo zgodovino so popisali število žrtev. Življenje naj bi izgubilo 97.500 Slovencev, kar predstavlja 6,5 odstotka prebivalcev današnje Slovenije.