Evropski parlament je aprila 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter v njej obsodil vse totalitarne režime v Evropi. V resoluciji je Evropski parlament razglasil 23. avgust za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Fašizem, nacizem in komunizem - trije totalitarizmi
Na ta dan sta leta 1939 sporazum o nenapadanju podpisali dve totalitarni državi, ki sta v 20. stoletju povzročili najhujše zločine proti človeštvu - Hitlerjeva Nemčija in Stalinova Sovjetska zveza. Del sporazuma Ribbentrop-Molotov je bila tudi skrivna klavzula o delitvi Vzhodne Evrope.

Med totalitarizme prištevamo fašizem, nacizem in komunizem. Skupne značilnosti totalitarnih režimov so: obstoj ideologije, ki pokriva vsa področja človekovega življenja; enostrankarski sistem, ki ga vodi diktator; sistem policijskega nadzora; nadzor nad vsemi sredstvi propagande in nadzor nad gospodarstvom. Slovenci smo edini narod v Evropi, ki je v prejšnjem stoletju izkusil vse tri totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem.

Letos se bomo žrtev spomnili na Ptuju
V Sloveniji slovesnosti ob dnevu spomina organizira Študijski center za narodno spravo. Prva slovesnost je potekala leta 2009 na gradu Rajhenburg v Brestanici, kjer so bili med vojno nacistični zapori in zbirno taborišče za pregnane Slovence, po vojni pa ženski zapor, kamor so zapirali tudi politične nasprotnice komunističnega režima - najbolj znana zapornica je bila Angela Vode, predvojna komunistka, ki je nasprotnica komunistične partije postala po podpisu sporazuma Ribbentrop-Molotov.

Naslednje leto je študijski center slovesnost organiziral v Štanjelu, poudarek proslave pa je bil na spominu na žrtve fašističnega totalitarizma. Letos se bodo žrtev totalitarizmov spomnili na Ptuju na dvorišču Minoritskega samostana, kjer bodo prikazali film Ormoški Petriček. Na slovesnosti bo slavnostni govornik predsednik SAZU-ja Jože Trontelj, pozdravni nagovor pa bosta prispevala tudi evropska poslanka iz Latvije Sandra Kalniete in Ljubo Sirc, eden izmed obsojencev na montiranem Nagodetovem procesu.

Otroci iz koncentracijskega taborišča
Večina koncentracijskih taborišč v Sloveniji je bila ustanovljena maja in junija 1945. Čeprav predstavljajo enega najhujših zločinov komunistične oblasti, o njih še ni veliko znanega.

V Strnišču je taborišče obstajalo že med prvo in drugo svetovno vojno ter še več let po drugi svetovni vojni. Film, ki bo predvajan na slovesnosti, govori o otrocih do 15. leta starosti, ki so jih iz omenjenega taborišča avgusta 1945 odvzeli materam in jih premestili na ormoški grad. Tam ni bilo nikakršnih pogojev za bivanje, zato so Ormožani in okoličani otrokom sicer uredili bivališče in zbirali živila, vendar pa so kljub temu umirali.