V začetku govora je premier dejal, da je Primorska v boju za svobodo dihala kot eno in bila pripravljena žrtvovati največ. "Primorci so na fašistično nasilje odgovorili na poseben način. Na silo so odgovorili s silo," je dejal premier. Dodal je, da je bila tajna organizacija Tigr, ki so jo nekateri še pred kratkim označevali za teroristično organizacijo, prva antifašistična organizacija, ki se je borila za svobodo Primorcev in demokracijo.

Po besedah Janše je Slovenija z vrnitvijo Primorske po bolečem razkosanju dobila nazaj svoja pljuča in okno v svet ter tako postala celota.

Fašistični nacionalizem, ki je nastopil na Primorskem, je po mnenju premierja "zarisal globoke brazde v slovensko primorsko dušo", prekinil gospodarski in kulturni razvoj ter številne pognal v izseljenstvo. "Nikoli ne bomo vedeli, kje bi bili danes kot narod, če bi se jim ne bi bilo treba skupaj s stotisoči Slovencev različnih obdobij zgodovine izseliti," je opozoril predsednik vlade.

Tudi o meji s Hrvaško
Premier se je v govoru dotaknil tudi meje s Hrvaško. Po drugi svetovni vojni je bilo vse hrvaško ozemlje, ki je bilo prej priključeno Italiji, vrnjeno Hrvaški, ceno delitve pa pa "smo takrat plačali samo Slovenci. Slovenija zato pri odprtih mejnih vprašanjih vztraja pri načelu pravičnosti. Zato Slovenija vztraja, da se pri razrešitvi še vedno odprtega vprašanja meje na morju med Slovenijo in Hrvaško poleg stanja na dan, 25. junija 1991, upošteva tudi načelo pravičnosti. Preveč smo bili prikrajšani v zgodovini, da bi lahko na tej točki popustili."

Pahor velik Slovenec in demokrat
Posebej se je zahvalil slovenskemu pisatelju Borisu Pahorju, ki je po njegovih besedah že v rosnih letih izkusil grozote fašističnega režima in doživel preganjanje primorskih Slovencev s svojih domov. "Kasneje je s treznim kritičnim pregledom na italijansko, slovensko in tudi evropsko stvarnost simboliziral vest tega prostora. Zavezan resnici je s svojim pisateljskim opusom pomembno zaznamoval slovensko in evropsko kulturo. Njegove besede in dela so bila luč po strmi in težki poti, po kateri je skozi 20. stoletje stopal slovenski narod. Primorska zgodovina, prežeta z grenkimi izkušnjami fašizma, pa tudi z radostjo ob vrnitvi k matični domovini, ostaja trajen gradnik slovenstva," je dejal Janša.

Dodal je, da moramo ne glede na trenutne politične razmere in razhajanja znati črpati iz tistega, kar nas kot narod povezuje. "Če bomo to znali, je pred nami dober čas. Čas sodelovanja, do katerega vodi pot združevanja razvojnih moči. Še do tako oddaljenega brega je mogoče zgraditi most in na še tako prepletenih poteh je mogoče poiskati pravo smer. Primorci ste skozi zgodovino to zmogli. Prepričan sem, da bo enotnost primorskega duha še bolj prišla v vse pore slovenstva. Takrat bomo bolj cenili zgodovino svojega naroda, ki je naša skupna, in takrat bomo bolj ljubili tudi svojo domovino. Pesem vstajenja Primorske govori o primorski duši, njeni vztrajnosti, pogumu in predvsem o ljubezni, govori o upanju in zmagi te ljubezni. Njena govorica presega dimenzije časa, v katerem je nastala. Govori o najgloblji biti Primorske - o življenju in hrepenenju primorskega človeka. Skozi boje, ponižanje in trpljenje je Primorska izšla nova, prerojena in zmagovita. Našla je svoj pravi obraz. V mojem življenju je to obraz cele Slovenije in slovenstva v celoti. Iskrene čestitke ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini," pa je sklenil svoj govor.

15. septembra leta 1947 je bila uveljavljena mirovna pogodba z Italijo in takratna Jugoslavija, s tem pa tudi Slovenija, je v svoje meje vključila Soško dolino, del Brd, del Goriške, Vipavsko dolino, Notranjsko in večji del Krasa. Obalni del je Slovenija dobila šele nekaj let pozneje z londonskim memorandumom.

Prva proslava ob priključitvi Primorske je bila v Portorožu, druga na Cerju nad Mirnom, lani je proslava potekala v vasi Tatre v Brkinih, letos pa so jo organizatorji postavili v Koper, tik ob morje, kar bo po besedah režiserke Katje Pegan tudi osrednja nit dogodka. Organizatorji napovedujejo spektakel na kopnem in morju z več kot 600 plesalci, pevci in glasbeniki, ki bodo nastopili tudi na plavajoči ploščadi in drugih plovilih. Državna proslava bo stala 138.000 evrov, osrednji govornik pa bo premier Janez Janša.

Primorci za priključitev že od leta 1918
Prizadevanja Primorcev za priključitev k matičnemu narodu so se začela že ob italijanski vojaški zasedbi jeseni leta 1918. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) oziroma Kraljevina Jugoslavija je podpirala težnje in boj primorskih Slovencev za samoodločbo in priključitev Primorske in Istre k takratni Jugoslaviji. Tako je jugoslovanska država gmotno podpirala tiskanje slovenskih knjig in drugo kulturno delovanje Primorcev, ki so uradno postali del Italije z Rapalsko pogodbo leta 1920.

Po porazu glavne jugoslovanske zaveznice Francije proti nacistični Nemčiji spomladi 1940 je predvojna jugoslovanska oblast zaradi zbližanja z državami trojnega pakta odrekla pomoč tigrovcem in drugim privržencem odcepitve Primorske in Istre od Italije. Maja 1945 so Istro in vzhodne dele s Slovenci naseljenega območja nekdanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Primorska je bila tako razdeljena na dve zasedbeni coni: cono A, ki jo je upravljala Zavezniška vojaška uprava, in na cono B, ki jo je upravljala Vojaška uprava Jugoslovanske armade.

Primorska Jugoslaviji s pariško pogodbo
Kmalu so mednarodni zavezniki Jugoslaviji kot državi, ki jo je Italija napadla, priznali pravico, da priključi ozemlja, ki jih je z Rapalsko pogodbo izgubila. Obveljal je francoski, kompromisni predlog, po katerem so pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, pod Jugoslavijo pa preostali del Primorske, Istra z Reko, vsi otoki in Zadar z okolico. Ta razmejitev je bila določena v Parizu 10. februarja 1947 s podpisom pariške mirovne pogodbe, ki je začela veljati 15. septembra istega leta. Širša okolica Trsta je takrat postala nevtralna država Svobodno tržaško ozemlje (STO).

Status STO-ja je kmalu postal vir napetosti med Jugoslavijo in Italijo. Oktobra 1954 sta obe državi v Londonu na pobudo mednarodnih zaveznikov sklenili memorandum o soglasju, s katerim je bila dokončno dorečena razmejitev, določena s pariško mirovno pogodbo: cona A (STO) se je dodelila Italiji, cona B pa Jugoslaviji. S priključitvijo cone B je Slovenija dobila svojo lastno obalo in tudi svoje lastno morje ter neposreden izhod na odprto morje, ki ga ima še danes.

Praznik dan vrnitve Primorske k matični domovini so poslanci državnega zbora izglasovali z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS jeseni leta 2005.

L. D./M. R.