Na prireditvi z naslovom Vstala Primorska si v novo življenje je sodelovalo kar 600 nastopajočih. Slavnostni govornik je bil minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, proslave pa so se med drugim udeležili premier Janez Janša, predsednik državnega zbora France Cukjati, nekateri ministri in predsedniški kandidati ter nekdanji predsednik Milan Kučan. Prisotni so bili tudi predstavniki vseh borčevskih organizacij ter policije in Slovenske vojske.

Tokratna proslava je bila namenjena spominu na dan uveljavitve Pariške mirovne pogodbe, s katero je bil velik del Primorske priključen k takratni Jugoslaviji in s tem k Sloveniji.

Rupel je poudaril izjemen strateški položaj Primorske
Rupel je v svojem govoru poudaril, da danes zaznamujemo vesel dogodek, dogodek združitve Primorcev z drugimi Slovenci. Slovenci namreč prebivajo na Primorskem že več kot 1.000 let, in čeprav je bila Primorska zaradi strateške lege vedno predmet političnih pritiskov in ambicij, večina primorskih Slovencev danes živi pod okriljem matične domovine.

"Države s pristanišči imajo prednosti pred državami brez pristanišč. Ko Slovenija vztraja pri dostopu do odprtega morja, vztraja pri svojih strateških interesih," je povedal Rupel, ki meni, da je Slovenija pravico do dostopa do odprtega morja pridržala tudi po letu 1991. "Navsezadnje, kakšen pomen bi imelo Primorje brez morja."

Po besedah slavnostnega govornika se lahko slovensko Primorje primerja z italijansko Toskano, francosko Provanso in - mirne duše - ameriško Kalifornijo. "Primorska je zgled kulturnega sožitja in dialoga," je dejal zunanji minister in dodal, da vsi Primorci sicer ne živijo v eni državi, vendar živijo v enotnem gospodarskem in socialnem sistemu, ki se imunuje Evropska unija.

Primorska odšla z Rapalsko pogodbo ...
Po podpisu Rapalske pogodbe med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS 12. novembra leta 1920 je slovensko ozemlje s Trstom in Gorico pripadlo Italiji in tako je na drugi strani meje je ostalo med 270.000 do 320.000 Slovencev.

Maja 1945 so Istro in vzhodne dele s Slovenci naseljenega območja nekdanje Kraljevine Italije zasedla jugoslovanska armada, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Po pogajanjih so mednarodni zavezniki Jugoslaviji kot državi, ki jo je Italija napadla, za njen prispevek v boju proti fašizmu in nacizmu dopustili, da priključi ozemlja, ki jih je z rapalsko pogodbo izgubila.

... in se vrnila s Pariško pogodbo
Obveljal je francoski oz. kompromisni predlog in 15. septembra 1947 je začela veljati Pariška mirovna pogodba, s katero je Italija Jugoslaviji morala odstopiti večino goriške in del tržaške pokrajine, Istro, južno od reke Mirne, ter jadranske otoke oz. več kot četrtino slovenskega ozemlja in tretjino prebivalstva, medtem ko je Italija obdržala Kanalsko dolino, Rezijo, Beneško Slovenijo, Gorico in njeno okolico.

Že druga prireditev za Primorsko
Prireditev na Tatrah je bila že druga slavnostna proslava ob priključitvi Primorske, pred enim tednom so namreč 60-letnico priključitve praznovali tudi v Novi Gorici. Ljudsko zborovanje in slovesnost z naslovom Na svoji zemlji je potekalo pod pokroviteljstvom predsednika države Janeza Drnovška, ki pa se proslave ni udeležil. Slavnostna govornika na proslavi sta bila predsednik društva TIGR Marjan Bevk in predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik, ki sta poudarila upornost Primorcev ter skupni boj tigrovcev, partizanov in borcev za osamosvojitev Slovenije.