Letošnja državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bila zaradi epidemije covida-19 izvedena v obliki televizijske oddaje. Slavnostni govornik je bil premier Janez Janša.

"Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo …"

Predsednik vlade je slavnostni govor začel z znamenitimi besedami, s katerimi je Jože Pučnik označil trenutek najpomembnejše odločitve v zgodovini slovenskega naroda. Janša je to obdobje označil za "edini čas, ko si je narod resnično dobesedno napisal sodbo sam". "Prav vsak, ki je s svinčnikom obkrožil za samostojno Slovenijo, je ne glede na svoj izvor po krvi postal del slovenskega občestva, del naroda v modernem smislu," je dejal.

Trideset let je čas, ki je po Janševih besedah dovolj dolg za oceno, kaj je Sloveniji in Slovencem prinesla plebiscitna odločitev. "Čas, dovolj dolg, da ne pušča nobenega izgovora več, da bi se lahko tej oceni izognili," je dejal. Janša je dejal, da je bila odločitev takrat pravilna in pravočasna. "Še posebej po tem, kar danes vemo o grozotah pekla in vojnah na velikem delu ozemlja države, ki smo se jo odločili pravočasno zapustiti, je ta pozitivni odgovor nedvoumen." Kot je dejal Janša, je bila odločitev tudi ekonomsko utemeljena: "Na prebivalca v enem letu danes ustvarimo od štiri- do petkrat več kot v Srbiji, Severni Makedoniji ali v Bosni in Hercegovini ter skoraj še enkrat več kot na Hrvaškem."

Sorodna novica "Plebiscit je uspel. Veselje se lahko začne."

Virus izključevanja

Odgovor na vprašanje, ali je Sloveniji uspelo izkoristiti tudi vse strateške razvojne priložnosti, je po Janševih besedah težji in manj nedvoumen. Kajti veliko priložnosti smo iz različnih razlogov zamudili, je dodal. "Na tem mestu in ob tem času velja podrobneje opaziti predvsem enega, ki je bistven. Da bo odgovor na to dilemo bolj razumljiv, si postavimo še podvprašanje. Si predstavljamo, kje bi danes bili, če bi ves čas samostojnosti lahko dihali s polnimi pljuči in izkoristili vse svoje moči in potenciale," je dejal predsednik vlade.

"Namesto politike sodelovanja in vključevanja sta bili skoraj dve tretjini časa po osamosvojitvi zaznamovani z izključevanjem," meni premier, ki je v nagovoru opozoril, da se "polovici naroda velikokrat zanika temeljna demokratična pravica misliti in govoriti različno." V času, ko se spopadamo z zahrbtno boleznijo covid-19, je po besedah Janeza Janše vsakomur jasno, kaj za naše telo pomenijo poškodovana pljuča. "A virus izključevanja povzroča enake posledice na telesu naroda in države. Kako bomo zdravi, hitri in uspešni, če ne moremo dihati z obema kriloma pljuč," se je vprašal. "Politika izključevanja je tudi posledica javnega poudarjanja tega, kar nas ločuje. Namesto poudarjanja tega, kar nas združuje," je dejal in poudaril, da ni večjega simbola skupnega, kot sta plebiscit in osamosvojitev.

"Politika sodelovanja rojeva dobre rešitve za večino"

Premier se je v govoru dotaknil tudi trenutnih političnih razmer. "SMC, stranka DeSUS ter NSi in SDS so v začetku letošnjega leta dokazale, da so ne glede na preteklost sposobne sodelovati v dobro sedanjosti in prihodnosti. Še posebej predsednik SMC-ja in predsednica DeSUS-a takrat, poslanci obeh strank so pokazali podoben pogum, širino in razum, kot naši predhodniki, ko so pred 30 leti podpisali sporazum o enotni podpori plebiscitu," je dejal. Po besedah Janeza Janše danes ponekod iz svojih vrst izključujejo posameznike, ki zagovarjajo sodelovanje različno mislečih. "Vendar to ne bo nikoli spremenilo temeljnega dejstva, da politika sodelovanja rojeva dobre rešitve za večino. In obratno," je dejal.

Ob koncu je Janša spregovoril tudi o prihajajočih praznikih, ki bodo letos potekali drugače. "Tokrat leto ni običajno in vsi smo že utrujeni od dolgega spopada z epidemijo. Nikomur ni lahko. Vendar si vsega prazničnega vzdušja ne pustimo vzeti," je državljane pozval Janša. "Smo narod, ki je svoje moči združil v najbolj usodnih trenutkih ter zato stal in obstal. Tudi po tej zimi bo prišla pomlad," je dejal in izrazil prepričanje, da bodo ljudje naslednje leto na božični in novoletni večer spet napolnili cerkve in trge.

Tina Heferle poudarila medsebojno spoštovanje

Pred dnevom samostojnosti in enotnosti, ki ga v Sloveniji praznujemo 26. decembra, je v DZ-ju potekala slavnostna seja. Podpredsednica DZ-ja Tina Heferle je v govoru na slavnostni seji pozvala k zasledovanju vrednot, kot so enotnost, spoštovanje, strpnost in demokratičnost. Dejala je, da danes vemo, da je bilo jesensko obdobje v letu 1990 izjemno pomembno ter izjemno napeto, pri tem je "bilo ključno, da so takratni slovenski politiki premogli zadostno mero potrpežljivosti".

Za uspeh tako velikega projekta, kot je bila osamosvojitev, je bilo po njenih besedah nujno potrebno enotno in usklajeno delovanje vseh – tako koalicije kot opozicije – ki pa ga je bilo mogoče doseči samo z medsebojnim spoštovanjem. "Da vam je oziroma nam je uspelo takrat, leta 1990, preseči vse medsebojne razlike, poenotiti stališča in strniti vrste, je med drugim zaslužna naša slovenska zavest, da ko gre za vse nas, znamo in zmoremo stopiti skupaj," je dejala poslanka LMŠ-ja.

Tako se po njenih besedah danes ne bi smeli več obremenjevati, kdo je najbolj zaslužen, kdo je dal "tisti najboljši predlog", kdo je "tistega večera" kaj rekel ali česa ni izrekel. "Za vse nas bi moralo biti pomembno predvsem to, da smo zmogli, da smo se odločili in da smo bili enotni. To je tisto, kar v resnici šteje," je dodala. Poleg tega po njenih besedah "oziranje nazaj, namesto da bi gledali naprej, stari očitki namesto novih predlogov, vse to našo mlado državo hromi".

Zorčič: Takratna enotnost danes ostaja naš najvišji politični ideal

Slavnostne seje so se med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in predsednik DZ-ja Igor Zorčič. Med gosti sta bila tudi predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez in predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Zorčič je ob začetku seje dejal, da je pred tremi desetletji v tej dvorani potekal edinstveni zgodovinski dogodek slovesne razglasitve plebiscitarnega rezultata. Zasluge za takšen plebiscitarni izid je po njegovem mnenju mogoče pripisati tudi sposobnosti usklajenega delovanja politike. "Takratna enotnost danes ostaja naš najvišji politični ideal," je še dejal.

Pred slavnostno sejo je Zorčič v družbi predsednika društva poslancev 90 Marjana Podobnika in generalne sekretarke DZ-ja Uršule Zore Tavčar v uporabo predal novo pridobitev DZ-ja. To je interaktivni zaslon ob 30. obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na njem so predstavljeni vsi delegatke in delegati nekdanje skupščine ter pozneje poslanke in poslanci, ideja za takšno predstavitev pa je nastala v Društvu poslancev 90, je v krajšem nagovoru pojasnil Zorčič. Podobnik pa se je DZ-ju v imenu društva zahvalil za to gesto.

Kovšca: Čas je za enotnost, ne za politična prerekanja in kravje kupčije

Kriza, ki jo je prinesla epidemija covida-19, je lahko priložnost, da prikličemo enotnost in povezanost, kot smo jo pred 30 leti, je v poslanici ob obletnici plebiscita zapisal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. "Bodimo potrpežljivi, strpni, solidarni in odgovorni. Če kdaj, zdaj ni čas za politična prerekanja in kravje kupčije," je poudaril.

Po njegovih besedah danes bolj kot kaj drugega čutimo posledice odtujenosti od oblasti, nemoč soodločanja ter notranji nemir in negotovost. "Pred nami so težki časi, ki jih lahko premagamo edino skupaj. Zgradimo svoj varni obroč ter zaščitimo sebe, svoje najdražje in najbolj ranljive," je zapisal. Pred sabo imamo namreč jasen cilj in znova skupen motiv, premagati koronavirus. "Vse drugo lahko počaka. Verjamem, da nam bo uspelo, kot nam je uspevalo v najtežjih zgodovinskih trenutkih," je prepričan.

Kot je še dodal, nas v času, ko smo se izrekali za samostojno Slovenijo, ni bilo strah negotove prihodnosti, "ker smo pogum in samozavest črpali iz enkratne zgodovinske povezanosti slovenske osamosvojitve". Trideset let pozneje pa po njegovih besedah še vedno čutimo srž zgodovinskega pričakovanja. "Prelomna odločitev, ki je spremenila tok zgodovine, je bila začrtana in s krvjo zapisana od ljudi za ljudi," je še zapisal. Danes pa je naša država po njegovih besedah "kljub utrujenosti in pregorevanju prehojene poti iz vzponov in padcev še vedno mlada oz. mladostna, polna skrite energije čaka, da jo na novo ovrednotimo".

Nadškof Zore pozval k razmisleku o odnosu do domovine

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je ob 30. obletnici plebiscita daroval mašo za domovino, ki so jo zaradi omejitvenih ukrepov prenašali na Youtubovem kanalu nadškofije. Med drugim je pozval k razmisleku o odnosu do domovine in opozoril, da se včasih zdi, da bi ji bili pripravljeni celo škodovati, če je ne moremo imeti pod svojo oblastjo.

Zore je v pridigi v ljubljanski stolnici spomnil, da so se pred 30 leti volivci množično podali na volišča in da ne prej ne pozneje udeležba na volitvah ni bila tolikšna. Prepričan je, da je bilo tako zato, "ker so ljudje takrat prvič začutili, da njihov glas v resnici šteje, da dejansko odločajo o samostojni in neodvisni državi, s tem pa o sebi in svoji prihodnosti". "Temu primeren je bil tudi izid plebiscita. To so bili dnevi zanosa, dnevi praznovanja," je dejal ljubljanski nadškof.