Nekdanja ustavna sodnika Tone Jerovšek in Matevž Krivic tako pravita, da o "drugi republiki", ki naj bi jo ustvarili s spremembami ustave na področju sodstva, referendumov, imenovanja mandatarja, razpisa predčasnih volitev, ustanavljanja pokrajin in sestave državnega sveta, ne moremo govoriti, saj te spremembe niso tako radikalne. Sam predsednik SDS-a pa pravi, da podpore za spremembe ustave v parlamentu v tem trenutku ne vidi, kdaj se bo to spremenilo, je po njegovem odvisno predvsem od vladne koalicije. "Če bodo delali tako kot do zdaj, bo ta podpora nastopila kmalu," je dejal.

Pirnat: Spremembe v vejah oblasti so nesprejemljive
Janša podpore torej nima v parlamentu, prav tako pa se z njim ne strinjajo nekateri pravniki. Rajko Pirnat, dekan Pravne fakultete v Ljubljani, na primer pravi, da ustavne spremembe v zvezi z vlado, parlamentom in sodstvom niso sprejemljive, nekatere druge Janševe predloge pa podpira. Spremembe, ki se nanašajo na vlado in parlament, po njegovem mnenju namreč pomenijo njuno slabitev. "Vlada, ki jo je lažje imenovati, jo je seveda tudi lažje razrešiti, izglasovati nezaupnico in karkoli podobnega," pojasnjuje Pirnat. Dodaja, da spremembe pomenijo prevelik poseg v parlamentarno demokracijo in v načelo delitve oblasti.

Še posebej pa se mu zdi "nevarno poseganje v neodvisnost sodstva, kajti prav ta neodvisnost je temelj delitve oblasti". Če smo nezadovoljni s sodstvom, moramo izboljšati njegovo delovanje, ne pa posegati v njegovo samostojnost, meni pravnik.

O Janševem predlogu o prepovedi poveličevanja totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov je Pirnat predvideval, da se ta verjetno nanaša na dogajanje v zvezi s poimenovanjem ulic. "To lahko podprem," je dejal. Tudi glede pokrajin se strinja s tem, da bi jih bilo treba ustanoviti, vendar ne pod takim pritiskom in grožnjo razrešitve državnega zbora.

Janševi predlogi nič novega?
Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek pa pravi, da je bila večina sprememb, ki jih je v soboto predlagal Janša, že predmet razprave v preteklosti. Po njegovem mnenju gre za spremembe, ki so verjetno na vidiku, vendar ne pomenijo druge republike, ker "ne gre za tak radikalen poseg v politični sistem". O spremembah v zvezi z vlado je dejal, da "sedanji rigidni sistem" verjetno res ne ustreza evropskim standardom.

Med Janševimi predlaganimi spremembami je po Jerovškovih besedah najbolj daljnoročna spreminjanje zdajšnjega državnega sveta v zbor pokrajin, s čimer bi verjetno dobili pravi dvodomni parlament. Zamisel o državnem svetu kot nekakšnem svetu pokrajin sicer podpira tudi Pirnat.

Krivic: Gre le za propagandno govorjenje
Zelo kritičen do Janševega govora na kongresu stranke pa je pravnik in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki pravi, da gre zgolj propagandno govorjenje nekoga, ki o ustavi nima pojma, kar je že velikokrat dokazal, predvsem pa je niti malo ne spoštuje.

"Rekel bi samo to, da kdor med resne predloge za spremembo ustave uvršča predlog za odvzem trajnega mandata sodnikom, da se je ta s tem že popolnoma diskreditiral kot resen predlagatelj ustavnih sprememb v neki demokratični pravni državi," je pojasnil.

Koalicija: Zdaj ni čas za take spremembe
Koalicijske stranke so svoje odzive podale že v soboto po Janševem govoru na kongresu njegove stranke. V SD-ju tako menijo, da Slovenija trenutno bolj potrebuje premislek o spopadu s finančno in gospodarsko krizo, v DeSUS-u so prepričani, da je že "naša prva republika" dovolj uspešna, LDS sicer deli mnenje, da so potrebne izboljšave učinkovanja države, a bi za to raje počakali na čas blaginje, Zares pa upa, da Slovenija Janši ne bo nasedla.

Janša nad odzivi ni presenečen
Vsi ti očitki in odzivi pa Janše ne presenečajo. "Kot smo napovedali, se bo skušalo predlog najprej omalovaževati, potem mu nasprotovati, ko bo položaj pokazal, da so spremembe nujne, pa bodo začeli govoriti, kako so predlog dali oni," je dejal.

Sicer pa se mu zdi reševanje stanja v državi prek sprememb ustave najbolj logično: "Dokler stvari tečejo, se potreba po institucionalnih spremembah ne zdi ključna. Kriza pa po navadi tiste, ki niso naklonjeni spremembam ali nočejo gledati naprej, prisili k reformi. In Slovenija je zdaj stopila v ta čas." Spremembe so po njegovem neizbežne, sicer bo Slovenija država, ki bo v krizi najbolj prizadeta.

A. S.