Če bo državni zbor predlog komisije sprejel, se bo postopek za sprejetje zakona o izbrisanih ustavil.

Branko Grims (SDS) je dejal, da bo, če bo državni zbor predlog ustavne komisije podprl, priložnost, da se to vprašanje uredi še v tem mandatu, zapravljena. Poslovnik DZ-ja namreč določa, da se lahko vsebinsko isti predlog za spremembo ustave vloži le enkrat v mandatu. Predlagal je, da naj bi komisija sejo prekinila in oblikovala kompromisno besedilo zakona, vendar člani komisije predloga niso podprli.

Zakon je, kot je v imenu predlagateljev povedal Grims, potreben zato, ker je le z njim mogoče pravno neizpodbitno urediti vsa odprta vprašanja o izbrisanih. Njegove argumente je zavrnil državni sekretar na MNZ-ju Goran Klemenčič, ki je bil na seji kot predstavnik vlade. Dejal je, da je edini namen predlaganega zakona ta, da se zaobide odločba ustavnega sodišča.

Kdo je kdaj zaobšel ustavno določbo
Klemenčičevo stališče je ponovil tudi Miran Potrč (SD), medtem ko je Grims njune navedbe označil za sprenevedanje, saj naj bi tudi Potrč zaobšel odločbo ustavnega sodišča, ko je predlagal, da se v Ustavo zapiše določba o proporcionalnem sistemu volitev v Sloveniji. Potrč je dejal, da je korektnost ravnanja takrat potrdila tudi beneška komisija, ki jo je za mnenje povprašala takratna vlada.

Strokovnjaki, ki so so za, in tisti, ki so proti
Člani komisije so sicer razpravljali tudi o vprašanju, kateri pravni strokovnjaki menijo, da je ustavni zakon najboljša mogoča rešitev tega vprašanja.

Bogdan Barovič (SNS) je dejal, da so mnenja strokovnjakov deljena, Cvetka Zalokar Oražem (Zares) pa je opozorila, da se kot podpornika s strokovne strani vedno znova citira le Toneta Jerovška, in ne strokovnjakov, ki menijo drugače.

Branko Grims je dejal, da nihče ne trdi, da bi bil ustavni zakon najboljša rešitev, vsi pa da trdijo, da bi bila z dvetretjinskim sprejetjem ustavnega zakona v DZ-ju to "najboljša možna rešitev in najboljši možni zaključek".

Kako MNZ izdaja odločbe?
Državni sekretar Klemenčič je še pojasnil, kako poteka individualna obravnava posameznika, ki se mu izdaja odločba o stalnem bivališču, saj člani komisije niso enotni, ali individualna presoja obstaja ali ne. MNZ tako iz računalniških evidenc naprej pridobi podatke o osebi, ki izpolnjuje pogoje po 8. točki odločbe ustavnega sodišča, nato preverijo spis osebe in v primeru neskladnosti podatkov ali dvoma za preverbo točnosti zaprosijo upravno enoto. Ti podatki se arhivirajo, nato pa se pripravi odločba.

A. K. K.