Janša je dejal, da je Pahor predlagal korak, "ki smo ga že naredili, torej sestanek, na katerem bi se nekaj ustno dogovorili, kar pa je bilo pred meseci že narejeno, a ni držalo". O tem, zakaj projekt ni uspel, obstajajo različne interpretacije, sam pa meni, da nima smisla ponavljati napake. "Če smo bili v času naše vlade sposobni priti do pisnega dogovora med vsemi vladnimi in večino opozicijskih strank, pa so bili časi bistveno manj zahtevni, potem ne vem, zakaj tega ne bi mogli storiti danes."

Janša je še poudaril, da bi moralo biti sodelovanje v kriznih časih samo po sebi umevno, zato ne razume, zakaj ne morejo zelo hitro skleniti pisnega sporazuma, če že obstaja dobra praksa iz prejšnjega mandata. Sam sicer še upa, da bo storjen še korak naprej od tokratnega Pahorjevega odgovora in se bo vladna koalicija streznila - če ne prej, pa po evropskih volitvah. Dodal je, da je sam le spomnil na obljube premierja pred volitvami, da bo prekinil delitev na naše in vaše, meni pa, da se je zgodilo le to, da je nova vlada prekinila dobro prakso iz preteklosti.

Pahor: Oba veva, da je v DZ-ju prišlo do zapletov, ki so porušili zaupanje
Premier se je na Janševo pismo odzval z novim odprtim pismom, v katerem zapiše tudi naslednje: "V pismu spominjate na ustni dogovor, ki smo ga dosegli v februarju letošnjega leta. Oba veva, da je v istem tednu prišlo v državnem zboru do zapletov, ki so močno porušili medsebojno zaupanje, kar je posledično zamrznilo dogovorjene načrte."

Pahor želi predlog zdaj pretehtati s koalicijskimi partnerji, nato pa "bi veljalo znova sesti za mizo in nadaljevati pogovore v okviru doseženega ustnega dogovora", sčasoma pa se bo pokazalo, ali je koristno skleniti tudi pisni sporazum ali ne. Ob tem je izrazil upanje, da se z Janšo v kratkem sestaneta in se pogovorita o tem predlogu.

Janša: Vladne stranke so bile proti pisnemu sporazumu in protokolu o sodelovanju
Janša je namreč v odprtem pismu zapisal, da sta bila predloga sporazuma in pravil o vplivu in odgovornosti premierju posredovana že pred meseci, zato Pahorja prosi, naj poda svoje pripombe.

Ker je Pahor SDS pozval k pripravi predloga sporazuma, je bilo to tudi storjeno, nato pa je premier sklical sestanek vodij parlamentarnih strank. Tam je Janša, kot navaja, "doživel neprijetno presenečenje, saj so vse stranke vladne koalicije enotno nastopile proti predlogu, da se podpiše pisni sporazum in protokol o sodelovanju". Kljub ustnemu dogovoru o sodelovanju parlamentarnih strank je vlada brez formalne obrazložitve prekršila tudi tega, je zapisal.

Janša: Od prekinitve sodelovanja se vse hitreje uresničujejo črne napovedi
Odkar je vlada samovoljno prekinila sodelovanje, se je izkazalo, da se "črne napovedi uresničujejo hitreje od mnogih pričakovanj na začetku leta". Relativni položaj Slovenije v EU-ju se je po mnenju Janše medtem močno poslabšal. Bolj kot odstotki sami pa po njegovem mnenju skrbi dejstvo, da omenjene napovedi prvič v zgodovini Slovenije nakazujejo nevarnost zaostajanja za povprečnim tempom razvoja EU-ja.

Janša: Koalicija vehementno zavrnila SDS-ove protikrizne ukrepe
Čeprav je Pahor to pričakovanje označil kot "korektno", pa Janša ugotavlja, "da smo po komaj dobrega pol leta novega mandata na točki, ko je temeljni razvojni cilj Slovenije ogrožen". Po njegovem mnenju se ta občutek še krepi po zadnji izredni seji državnega zbora (22. maj), na kateri je koalicija "vehementno zavrnila vseh 68 protikriznih ukrepov, ki jih je predlagal SDS".

Iz nastopov na seji državnega zbora je bilo po besedah prvaka SDS-a razvidno, da številni poslanci vladne koalicije predlogov sploh niso prebrali, saj so tudi pri zakonih in predlogih, ki so bili fiskalno nevtralni ali celo pozitivni za javne prihodke (trošarine), "kot papagaji ponavljali stališče vlade, da so predlogi prevelika obremenitev za proračun".

"Globina krize in stiska ljudi nas opozarjata, da pred vlado stoji še ogromno dela in veliko dilem, in mi jih želimo pretehtati skupaj z opozicijo. Naj spomnim, da je prišlo do ustnega dogovora o tem, da bi sodelovali v premagovanju težav, ki so povezane z gospodarsko in socialno krizo, potem pa je prišlo tudi do nekaterih dogodkov v državnem zboru, ki so to zaupanje nekako ohladili. Jaz želim, da bi v prihodnosti prišlo do obnovitve tega zaupanja in da bi skupaj premagali krizo, v kateri smo," v pismu premierju še piše Janša in nadaljuje:

Janša: V Pahorjevih rokah je odgovornost, o kateri je govoril pred volitvami
"Oba veva, da je dogovor o partnerstvu v času krize potreben bolj kot kadar koli doslej in da je odvisen predvsem od odločitve ene osebe, t. j. predsednika vlade." Po njegovem mnenju je za pozitiven odgovor potrebna samo "uskladitev dejanj z izgovarjanimi besedami". V rokah premierja je odgovornost, o kateri "ste toliko govorili pred lanskimi volitvami", je prepričan predsednik SDS-a.

Kresalova: Kriza ne sme ukiniti parlamentarne demokracije
Na predlog Janeza Janše se je odzvala predsednica LDS-a in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki je dejala, da kriza ne sme ukiniti parlamentarne demokracije, niti delitve vlog na opozicijo in pozicijo. Je pa po njenem mnenju prav, da nad glavo vlade visi oster meč kritike, zaradi česar bodo po njenem mnenju odločitve in ukrepi vlade boljši. Dodala je, da razume željo po široki konsenzualnosti, a v teh časih "potrebujemo odločne, hitre in strokovne rešitve, breme pa leži predvsem na vladi sami". Na vprašanje, ali Janševo pismo Pahorju vidi kot del predvolilnega boja, pa je dejala, da to težko presoja, se pa nedvomno marsikaj ta teden dogaja ob prihajajočih evropskih volitvah.

Žerjav: Odgovornost do države nosijo vse politične stranke
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav meni, da odgovornost do države nosijo vse politične stranke, zato je poglobljen dialog za učinkovito ukrepanje proti gospodarski in socialni krizi nujen. Janša ima po njegovem mnenju prav, ko pričakuje sodelovanje vseh parlamentarnih strank. Kot vprašanja, pri katerih je treba poiskati usklajen in pravi prostop, je Žerjav izpostavil gospodarsko in socialno krizo, problematiko slovenskega kmetijstva in podeželja, zaščito slovenskega ozemlja in morja v okviru odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Kot brezpredmetno pa je označil medsebojno obtoževanje nosilcev prejšnje in sedanje vlade, kdo je odgovornejši za tajkunizacijo Slovenije.

B. K./A. M.