Predsednik vlade Janez Janša, ki bo v prihodnjih dneh sodeloval na vrhu EU-ja v Bruslju, je povedal, da EU glede referendumskih zahtev v Sloveniji pričakuje pojasnila, v petek pa namerava referendumsko dogajanje pojasniti evropskemu komisarju za denarne in gospodarske zadeve Olliju Rehnu. Janša naj bi komisarja Rehna med drugim seznanil z dogajanjem v povezavi z referendumskimi zahtevami glede zakonov o državnem holdingu, slabi banki in proračunu.

Komisarju Rehnu pa bo po njegovih besedah treba posredovati nekaj odgovorov na "vprašanja, ki se pojavljajo v teh dneh ali urah, glede na to, da se je prvič v zgodovini kakšne parlamentarne demokracije zgodilo, da nekdo blokira sprejetje proračuna z referendumom - tega še nikoli nikjer na svetu ni bilo - in potrebna so nekatera pojasnila".

Zavrnitev slabe banke je lahko usodna
Janša je dejal, da je dogovor o enotnem evropskem nadzoru bank v območju evra, o katerem so se davi po 14 urah pogajanj dogovorili finančni ministri EU-ja, "v situaciji, v kateri so naše banke, dobra novica".

Enotni nadzor je sicer pogoj za neposredno dokapitalizacijo ranljivih bank iz stalnega evropskega reševalnega mehanizma ESM, ki bi jo lahko za pomoč svojim bankam izkoristila tudi Slovenija. Takšna dokapitalizacija naj bi bila za države najugodnejša, saj ne poteka prek države in s tem ne bremeni njenih javnih financ.

Janša pa je ob tem izrazil upanje, da bo odločitev o deblokadi zakona o slabi banki sprejeta čim prej in da bo mogoče začeti urejanje bančnega sistema. "Če tega ne bo, potem je lahko za Slovenijo čas, ki bo pretekel do tega, da bo mehanizem evropskega nadzora operativen, usoden," je posvaril Janša.

Kažipot k reformi območja evra
Tokratni vrh EU-ja naj bi opredelil glavne mejnike v poglabljanju evropske integracije. Glavni cilj bo postaviti kažipot do prve ključne postaje pri reformiranju območja evra, bančne unije.

Podlaga za odločitve vrha bo poročilo "štirih mušketirjev": predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya, predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija in predsednika evroskupine Jean-Clauda Junckerja.