Sindikati javnega sektorja se bodo dogovorili tudi glede načina izvajanja splošne stavke, ki je napovedana za 23. januar 2013.
Glede referenduma o zakonu o izvrševanju proračuna sindikati predlagajo vprašanje "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014 (ZIPRS 1314), ki ga je Državni zbor RS sprejel na seji 6. 12. 2012?", so sporočile pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja in Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ob tem dejal, da če bi en dan počakali, bi bila številka še bistveno večja, "kar pomeni, da je soglasje veliko, da je to prvo resno sporočilo, da se vlada do nas ne more obnašati, kot da ne obstajamo, kot da smo izbrisani, in da želimo imeti pravico do pogajanj tako kot vsi drugi v demokratičnih državah". Štrukelj zdaj pričakuje povabilo za pogajalsko mizo takoj.
Finančni minister Janez Šušteršič je že napovedal, da bodo na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti takšnega referenduma.
Sindikati nasprotujejo, saj zakon med drugim ureja način, na katerega se bo zagotovilo predvideno zmanjšanje mase plač za zaposlene v javnem sektorju. Zakon po mnenju sindikatov nesistemsko, nezakonito in neskladno z ustavo ter brez dogovora s socialnimi partnerji posega v sistemske predpise in povsem na novo ureja plačno politiko.
Štrukelj je že prejšnji teden dejal, da bo splošna stavka stavka celotnega javnega sektorja, glavna točka njihovih zahtev pa bo preprečitev odpuščanja javnih uslužbencev.
Dogovorjena je sicer enodnevna stavka, vendar je Štrukelj dejal, da se bo pozneje "valila po posameznih delih države ali po posameznih dejavnostih in bo na neki način dovolj nepredvidljiva, da bo stopnjevala napetost, če ima vlada namen vztrajati pri zavračanju dialoga z zaposlenimi v javnem sektorju".
DS lahko poda veto na zakon do četrtka opolnoči
Državni svet je sicer v torek, na zadnji dan svojega mandata v prejšnjem sklicu, že obravnaval predlog veta na zakon o izvrševanju proračuna, ki ga je podala skupina svetnikov s prvopodpisanim Štrukljem, a zaradi nesklepčnosti glasovanja ni bilo. Ker je DZ zakon sprejel 6. decembra, se sedemdnevni rok za izglasovanje veta izteče v četrtek ob polnoči.
Na zbrane podpise so se odzvali tudi na ministrstvu za finance, kjer so izrazili razočaranje nad odločitvijo sindikatov. "Predstavniki sindikatov se očitno ne zavedajo vseh negativnih posledic referendumske pobude, ki bo onemogočila gospodarsko in javnofinančno okrevanje Slovenije in bo še poglobila učinke krize v državi," so zapisali.
Hkrati so opozorili, da bo zaradi pobude izvrševanje proračuna za leto 2013 oteženo že z januarjem. Nastal bo namreč podoben položaj, kot če proračun ne bi bil sprejet, zato se bo lahko izvajalo le financiranje po dvanajstinah. To pomeni, da se bo lahko za tekoči mesec porabilo največ eno dvanajstino sredstev, ki so bila v primerljivem obdobju porabljena v preteklem letu.
Prizadeta številna področja
Po mnenju ministrstva bo referendumska pobuda imela negativne finančne posledice tudi na že načrtovane razvojne projekte (politika zaposlovanja, podjetništvo naložbe) ter oteženo črpanje evropskih sredstev.
"Prav tako se bodo pogodbe lahko sklepale le za obdobje začasnega financiranja, kar pomeni, da jih ne bo mogoče sklepati za več kot tri mesece in da jih ne bo mogoče sklepati za naprej. Ravno na tem pa temeljijo vsi investicijski projekti v proračunu in črpanje evropskih sredstev, " so zapisali in izpostavili, da bodo najbolj prizadeta področja gospodarstva, kmetijstva, okolja, prometa in zdravja. Napovedali so tudi takojšnjo pobudo za presojo ustavnosti pobude.
Ministrstva ugotavljajo, da je zaradi vloženih podpisov za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014 pod vprašajem tudi približno 520 milijonov evropskih sredstev.
Direktor Urada Vlade RS za komuniciranje Anže Logar je tudi razložil, da RTV Slovenija ne bo imela pravne podlage za pobiranje prispevka, aktivna politika zaposlovanja pa bo okrnjena v vrednosti približno 44 milijonov evrov, sredstva za ukrepe razvoja podeželja in stabilizacijo trga v višini 33 milijonov evrov, približno 45 milijonov evrov sredstev pa bo manj za spodbude za rast in razvoj podjetij.
"Za približno 185 milijonov evrov bo manj sredstev za ravnanje z odpadki, lokalna razvojna infrastruktura bo lahko utrpela pomanjkanje v višini približno 40 milijonov evropskih sredstev, za podporo tehnološkim razvojnim projektom pa bo približno 19 milijonov evrov manj," je še povedal Logar in dodal, da bodo ministrstva do konca tedna pripravila podrobnejše poročilo, kateri projekti bodo zaradi začasnega financiranja pod vprašajem.
Ogrizek: Manevrskega prostora ni več
"Danes smo vložili prek 13.000 podpisov za referendumsko pobudo, ker smo se maja letos z ministrom Vizjakom dogovorili, da v letu 2013 ne bo posegala v maso plač. Če se nekaj podpiše, potem to drži," je za MMC povedal predsednik sindikata poklicnih gasilcev Aleksander Ogrizek.
"Država neprestano krši dogovore in potem straši, da bomo dobili po puklu od Bruslja. Pravljice, to si je vlada zakuhala sama, ker noče poslušati in se pogajati, potem smo pa sindikati krivi," je bil oster Ogrizek. Meni, da, vsaj pri gasilcih, ni več manevrskega prostora. Na očitke ministrstva o škodi za številna področja ter na pripombo, da si bodo nakopali srd gospodarstva, pa je odgovoril, da ima vlada še čas za dogovor in za umik podpisov ter da razume morebitno jezo gospodarstva.
Pravi izvor težav ostaja
Ne vidi pa razloga, zakaj bi bili za stanje v državi krivi gasilci, policisti, vojaki … resnični krivci, tajkuni, pa se po njegovih besedah prosto sprehajajo naokoli in še naprej nakazujejo denar v davčne oaze.
"Nič nismo storili na prihodkovni strani. Čemu rabimo državni svet in 212 občin? Zakaj imamo toliko poslancev? Zakaj jih ne bi imeli le 40? Sodišča delajo slabo, davki se ne pobirajo … Zakaj raje ne zahtevajo, da se dokaže izvor sumljivega premoženja, kot to počnejo v vseh normalnih državah, in če tega ne moreš storiti, se ti vse pobere. Politika nima volje," je prepričan.
Dodal je, da se minister Šušteršič nazadnje o posegu v plačno maso ni želel niti pogovarjati in jim zato ostanejo le druge poti. Za konec je še povedal, da so za podpise v DZ-ju naredili tudi prevzemni zapisnik o 1.331 straneh s 15 podpisi na stran.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje