Po mnenju poslanca LMŠ-ja Janija Möderndorferja je vlada poleti zamudila pri zapiranju meje s Hrvaško. Poleg tega je premalo aktiviranih zdravnikov in zdravstvenih delavcev in ni bolnišnice za bolnike s covidom. Prav tako je kot težavo izpostavil odpovedovanje operacij, kar po njegovih besedah tudi ogroža življenja.

Predsednik vlade Janez Janša je odgovoril, da bo tudi drugi val epidemije mimo in takrat bodo šele mogoče primerjave z drugimi državami. "Zagotavljam, da bo Slovenija tudi po tem drugem valu med zmagovalci in med boljšimi," je dejal.

Po njegovih besedah je za hospitalizirane bolnike na voljo najmanj 400 postelj, in to ob manjšem zaustavljanju dejavnosti kot spomladi. Ni pa bilo mogoče podvojiti števila zdravstvenega kadra, saj se ga tako hitro ne da izšolati, je dejal.

"Postelj za bolnike ne zmanjkuje, za urgentne bolnike tudi ne, zmoremo in bomo tudi v prihodnjih 10 dneh, ko se bodo številke okuženih verjetno dvigale," je zatrdil.

Glede zapiranja meje s Hrvaško poleti je poudaril, da je bila Slovenija ena od prvih držav, ki je zaprla mejo s Hrvaško. "Je pa res, da se je poleti, ko so bile meje odprte, virus zlasti med mlajšo generacijo prenesel naprej," je spomnil. Ob tem je omenil še primer Nizozemske, ki ima po splošnem prepričanju najboljši zdravstveni sistem v Evropi. A že nekaj dni od tam vozijo bolnike v Nemčijo, je povedal.

Na vprašanje glede aktiviranja zdravnikov za pomoč pri zdravljenju bolnikov s covidom pa je odgovoril, da so rešitve predstavljene, tudi načrt je bil predstavljen vnaprej. Na vsa postavljena vprašanja so bili odgovori že podani, je povedal. Pač pa v Sloveniji pogreša to, da bi politika stopila skupaj. "V DZ-ju je opozicija glasovala proti vsem ukrepom, ki so logični in jih sprejemajo povsod po svetu," je omenil.

Möderndorfer mu je pri tem odgovoril, da bo opozicija vedno podprla dobre predloge, bo pa proti temu, da se "v imenu covida zaničuje znanstveno in kulturno delo". Podal je tudi predlog, da DZ opravi razpravo o Janševem odgovoru. DZ bo o njegovem predlogu glasoval v sredo.

Vprašanje o vzpostavitvi rezervnega demografskega sklada pa je premierju zastavil Soniboj Knežak (SD), ki meni, da ta projekt poleg političnega terja tudi čim širše družbeno soglasje.

Ker sta v zakonodajnem postopku trenutno dva predloga zakona o tej temi z rešitvami na dveh različnih konceptih – enega so vložili poslanci SD-ja in SAB-a, enega pa vlada –, bi morala po Knežakovem mnenju širša javna razprava pokazati prednosti in slabosti obeh konceptov ter nakazati smer, v kateri naj politika sprejme končne rešitve.

Janša je odgovoril, da so opozicijo povabili, da sodeluje pri oblikovanju sistemskih predlogov, povabili so jo tudi k sodelovanju v partnerstvu za razvoj. "Pričakovati, da bo vlada, ki je pripravo zakona začela štiri mesece pred vami, opravila razprave z vsemi, ki ste jih našteli, in da bo dala svoje dobre predloge opoziciji? Morda bi, če bi vaša stranka v 70 letih na oblasti kdaj ravnala tako, pa se ne spomnim, da bi ta model peljali," je dejal.

Nekaj stvari je vlada po njegovih navedbah pripravljena upoštevati, a to ne pomeni, da bo spremenila začrtano smer. "To ne pomeni, da bomo spremenili smer, da imamo en sklad, da je upravljanje državnega premoženja enotno in transparentno, da pri nadzoru ne glede na to, kdo je na oblasti, sodelujeta tako vlada kot opozicija ter da se preneha z vrtičkarstvom," je naštel in opozoril, da se zdaj državno premoženje upravlja na štirih, petih različnih koncih, kar pomeni "nekaj 100 individualnih, raznoraznih sponzorskih, podjemnih pogodb z raznoraznimi prijateljskimi subjekti, kar na leto znese od 30 do 50 milijonov evrov režijskih stroškov, ki ne gredo v pokojninsko blagajno ali za druge potrebe, temveč za potrebe tistih, ki imate vpliv na upravljanje s temi vrtički".

Na Knežakovo vprašanje, kako bo vlada odgovorila na pomanjkljive rešitve predloga zakona o demografskem skladu, na katere je opozorila Komisija za preprečevanje korupcije, je Janša odgovoril: "Če gre za resne pripombe, jih bomo upoštevali." Ob tem pa se je vprašal, zakaj komisija z vidika korupcije ne oceni sedanjega sistema: "To vprašanje pa jaz naslavljam na komisijo."

Plačni sistem ima veliko lukenj

V odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega iz SNS-a, ki so ga zanimali načrti vlade na področju plač v javnem sektorju, "med katerimi so nekatere v zdravstvu in pravosodju zelo visoke", je opozoril na koalicijsko pogodbo. V njej so se zavezali tudi za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju.

Plačni sistem v Sloveniji ima po Janševih besedah veliko lukenj ne le v javnem sektorju, ampak tudi v gospodarstvu, čeprav je težava tam manjša. Plačni sistem v javnem sektorju pa je v nekaterih delih prav degeneriral in relativna primerljivost z začetka je zdaj zaradi dvigovanja lestvic pri minimalni plači po njegovem mnenju popolnoma porušena. Velike razlike so nastale tudi, ko so posamezne vlade sklepale dogovore denimo z učitelji in policisti in se je v nekaterih primerih razmerje porušilo tudi za 50 odstotkov.

"Tu je potrebna korekcija," se je strinjal. Namen vlade je, da storitveni del javnega sektorja, torej del, kjer je težko delati neposredne primerjave, ureja posebej, administrativni del pa bi ohranili kot enotni plačni sistem. Trenutno so v fazi, ko tisti, ki so najbolj nezadovoljni s plačnim sistemom, vključno z zdravstveno nego in zdravniki, sami v okviru mase sredstev zanje predlagajo boljšo delitev, je pojasnil.

Računa, da bodo anomalije, ki jih je omenil poslanec in jih poznajo že desetletja, odpravljene. To je ena od prednostnih nalog, zapisana tudi v koalicijski pogodbi, je spomnil.

Potreba po decentralizaciji

"Naš namen je, da s hitrimi investicijami v sektorje, ki so ključni za okrevanje in delno tudi odpornost, zagotovimo dodaten kapital v zdravstvenem sistemu, sistemu oskrbe za starejše, za investicije, ki pomenijo korak naprej v smislu digitalizacije, trajnostnega razvoja ter gradnje prometne, energetske in komunikacijske infrastrukture v delih države, ki so bili do zdaj zapostavljeni," je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Marka Pogačnika (SDS) o prioritetah vlade pri delitvi razpoložljivih evropskih sredstev.

"Zgrajene bodo novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, negovalne bolnišnice v vseh regijah, v nekaterih bodo obstoječe spremenjene v negovalne in zgrajene nove regionalne bolnišnice, znatno bomo povečali zmogljivosti v zdravstveni sistem, in sicer na točkah, ki so premajhne ali kjer se je izkazalo, da potrebujemo dodatne rezerve," je poudaril Janša.

Glavna ovira pri vsem tem so birokratke ovire. Po njegovem je treba najprej spremeniti miselnost, saj morajo uradniki pomagati investitorjem in z njimi čim hitreje komunicirati. Je pa res, da je ta sektor podhranjen in da bo kje potrebna tudi kadrovska okrepitev. Ob tem je opozoril tudi na potrebo po decentralizaciji, da ne bo vse v Ljubljani.

Pogačnik je spomnil na rekordna evropska sredstva, ki jih je Slovenija izpogajala v novi finančni perspektivi, a Janša je dodal, da so se ta povečala tudi na račun evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Ta pa niso edina, sredstva bo treba zagotoviti tudi iz domačih virov, je opozoril premier, ta pa bodo morala biti namenjena tudi za povečevanje konkurenčnosti gospodarstva, torej za raziskave in razvoj ter inovacije.

Aktivacija 37a. člena zakona o obrambi?

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je danes na seji DZ dejal, da bi vlada lahko že naslednji teden obravnavala predlog za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, ki SV podeljuje dodatna pooblastila pri širšem varovanju meje. Potem pa ga bo predstavil vsem poslanskim skupinam, je napovedal.

Hojs je na poslansko vprašanje Predraga Bakovića (SD) povedal, da je minuli teden znova dobil predlog v. d. generalnega direktorja policije Andreja Juriča za aktivacijo 37.a člena zakona. Takoj ko je predlog prejel, je naročil strokovnim službam, da ga začnejo usklajevati najprej medresorsko. Pričakuje, da bi bil lahko medresorsko usklajen do konca tega tedna.

Svet za nacionalno varnost je podporo aktivaciji 37.a člena, ki bi omogočil aktiviranje in uporabo dodatnih sil Slovenske vojske za varovanje meje s Hrvaško, dal 9. oktobra.

Predsednik vlade Janez Janša je po seji sveta pozval k podpori tudi opozicijske stranke, kajti gre za odločitev, ki jo je treba sprejeti z dvotretjinsko večino. Predlog za aktivacijo namreč maja že na matičnem odboru DZ ni dobil zadostne večine.

Zahteva za sklic izredne seje DZ-ja

Poslanske skupine LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a so na predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča naslovile zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja. Predlagajo sprejem več priporočil vladi glede kadrovanja v državne institucije in gospodarske družbe. Med drugim bi vladi priporočili, da takoj preneha s političnim poseganjem v njihovo neodvisnost, avtonomijo in strokovno delo.

Predlagatelji izredne seje DZ-ja menijo, da so vladni pritiski in sporna politična kadrovanja v nasprotju z ustavnimi določbami, ki določajo, da je Slovenija demokratična in pravna država. Kot nedopustne so izpostavili nižanje strokovnih standardov za opravljanje posameznih delovnih mest oz. funkcij, in imenovanje "politično zvestih kadrov, ki bodo vplivali na postopke zoper posamezne politike in njihove politične stranke".

V obrazložitvi so spomnili, da je vladna koalicija s "političnim kadrovanjem" začela že na prvi nočni seji 13. marca, ko so med drugim z mesta generalne direktorice policije razrešili Tatjano Bobnar. Našteli so tudi kadrovske menjave na Nacionalnem preiskovalnem uradu in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ter na področju medijev.

Opozicijske poslanske skupine zato predlagajo tudi priporočilo, naj se vlada v popolnosti vzdrži dejanj, ki vzbujajo sum želenega interesnega vplivanja na posamezne (pred)kazenske postopke. Prav tako bi vladi predlagali, naj pri imenovanju na vodstvena delovna mesta dosledno upošteva veljavno zakonodajo ter hkrati "sledi izključno strokovnosti in neoporečnosti kandidatov, ne pa politični pripadnosti".

Kot je še razvidno iz zahteve za sklic izredne seje DZ-ja, pod katero je prvopodpisani vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubovič, je med predlogi priporočil tudi, naj se vlada z vso resnostjo in predanostjo posveti reševanju razmer in posledic, povezanih s covidom-19.