Francija bo namreč predsedovanje prevzela po Sloveniji, ki bo Svet EU-ja vodila v drugi polovici prihodnjega leta. Tako slovenski zunanji minister Anže Logar kot njegov francoski kolega Jean-Yves Le Drian sta poudarila izjemen pomen usklajenosti vseh programov predsedovanj, od sedanjega nemškega do naslednjega portugalskega in zatem slovenskega. Evropa je namreč na ključnem razpotju, v ključnem trenutku, sodelovanje med članicami pa je nujno, da se bo EU lahko uspešno spopadel z vsemi izzivi, ki so pred njim, sta povedala na skupni novinarski konferenci.

Zbrane je na posvetu slovenske diplomacije nagovoril tudi premier Janez Janša. V svoji analizi stanja je poudaril, da razprave o jedrni Evropi nujno predpostavljajo, da sam nisi del tega jedra. To pa nakazuje na nesamozavest države in občutek manjvrednosti, zlasti v pogledih od zunaj.

"Ko smo se na referendumu odločali o vstopu v EU, nismo glasovali za EU, kjer bodo prvo- in drugorazredne države," je poudaril premier. "Verjeli smo v enakopravnost in da bodo ista merila za vse," je poudaril. V podrobnosti teh razprav, na čelu katerih je predvsem predsednik republike Borut Pahor, pa se Janša ni spuščal, prav tako ne v očitke, da se Slovenija tesneje povezuje z državami, ki se jim očitajo nazadovanje demokracije, posegi v človekove pravice, zlasti manjšin, in v svobodo medijev. Je pa premier poudaril, da Slovenija v EU-ju išče različna zavezništva, saj je EU "povezava kompromisov". Izključevanje določenih zavezništev vnaprej pa bi bilo nespametno, je poudaril.

Sorodna novica Logar: "Slovenija se vrača na diplomatski zemljevid". Pahor za enotnost EU-ja.

Pri tem je ponazoril, da je Slovenija sicer v nasprotju z dotedanjo politiko podprla idejo o uvedbi t. i. evroobveznic za financiranje okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji covida-19. To je naletelo na veliko naklonjenost v Italiji in Španiji, ki sta v pandemiji najhuje prizadeti. Slovenija pa npr. ne bo pozabila, kako ji je kot prva s pošiljko zaščitnih mask med pandemijo na pomoč priskočila Češka, je povedal Janša.

Pandemiji covida-19 je sicer posvetil precejšen del svojega polurnega nagovora diplomatom. Izrazil je tudi upanje, da bo kmalu prišlo cepivo oz. zdravilo proti covidu-19. Napovedi so optimistične, je ocenil. "A čaka nas še nekaj težkih mesecev," je opozoril. Izrazil je upanje, da bo prišlo do večje usklajenosti znotraj EU-ja pri sprejemanju ukrepov za omejevanje širjenja okužb, čeprav države spet delujejo precej po svoje.

"EU se mora zavedati svoje moči in jo izkoristiti"

"Sklepe, ki so bili sprejeti na julijskem vrhu EU-ja, bomo morali izpeljati mi, skupaj," je v svojem nagovoru dejal francoski minister Jean-Yves Le Drian. Kot je pojasnil minister Logar, sta imela v četrtek zvečer že temeljite pogovore, v katerih sta se posvetila prihodnjemu finančnemu okviru EU-ja in usklajevanju z drugimi članicami in Evropskim parlamentom. Pregledala sta tudi strateški dialog med državama in govorila o aktualnih mednarodnih izzivih, med drugim o položaju v Belorusiji in razmerah v Sredozemskem morju, o odnosih s Turčijo in Kitajsko, je pojasnil slovenski minister. Oba sta tudi ostro obsodila zastrupitev ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Rusija bo morala podrobno pojasniti svoja dejanja, "sicer se bomo morali v EU-ju pogovoriti, kako bomo ukrepali", je nakazal Le Drian.

Ministra sta se posvetila tudi vprašanjem prihodnosti EU-ja in pripravam na konvencijo, ki naj bi se začela pod nemškim predsedovanjem, končala pa pod francoskim. Odgovornost držav, ki bodo predsedovale v vmesnem obdobju, bo velika in "Slovenija bo svoj del odgovornosti opravila vestno", je zagotovil Logar. Le Drian o tem očitno ne dvomi ‒ Slovenijo je označil za vestno privrženko evropski ideji in povezovanju. "Slovenija je v vrhu evropske solidarnosti," je dejal.

Na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje slovensko tesnejše povezovanje z nekaterimi državami, ki naj bi bile manj naklonjene poglabljanju evropske integracije, se je vzdržal posebnega komentarja in dejal, da se pač vsaka država sama odloča, s kom bo krepila sodelovanje, vendar pa naj to krepi enotnost EU-ja.

Ob tem se je zavzel tudi za samozavestnejši EU na globalni ravni. "EU se mora zavedati svoje moči in jo izkoristiti," je poudaril in opozoril, da Evropa ne bi smela biti "bojišče" interesov drugih velesil in akterjev. V tem smislu se je zavzel tudi za večjo neodvisnost Evrope na področju digitalizacije.

Le Drian: Potrebujemo močno Evropo

To je bilo tudi glavno sporočilo nagovora Jean-Yvesa Le Driana slovenskim diplomatom – potrebujemo močno Evropo, ki bo znala prevzeti svojo vlogo v svetovni ureditvi, ne pa da se bo zapirala vase in teren prepuščala drugim silam. Treba je okrepiti suverenost EU-ja, vendar pa ne na račun suverenosti nacionalnih držav, kot se, kot je dejal, bojijo nekateri "suverenisti", ampak bo to samo bonus, podaljšanje nacionalne suverenosti. "Skupaj bomo močnejši," je poudaril in opozoril pred "fragmentacijo politike".

Pojasnil je tudi, da Francija skupaj z Nemčijo že usklajuje podrobnosti, kako krepiti tovrstno vlogo EU-ja. Na ta "vlak" pa je povabil tudi druge članice. "Evropska lokomotiva Francije in Nemčije ni izključujoča," je dejal in poudaril, da mora biti EU dejaven na svetovnem prizorišču ali pa bo ostal "na stranskem tiru in bodo drugi vlaki vozili mimo".

Zavzel se je tudi za krepitev multilateralizma in pohvalil vlogo Slovenije pri tem. Zavzel se je tudi, da bi EU dosegel ogljično nevtralnost do leta 2050, predlagal je večjo harmonizacijo socialnih sistemov, predvsem pa rešiti vprašanje migracij in pri tem zagotoviti tako varne meje kot varnost državljanov, hkrati pa ohraniti pravico do azila.

O krepitvi varnostne komponente EU-ja

Zavzel se je tudi za krepitev obrambne in varnostne komponente EU-ja, zlasti pripravljenosti na hibridne grožnje. EU bi moral okrepiti tudi lastno neodvisnost na digitalnem področju, da v času sedanje digitalne revolucije ne bi ostajala odvisna od tuje tehnologije.

Zavzel se je za "pisanje skupnih pravil" na tem področju, zlasti pri vzpostavljanju telekomunikacijske infrastrukture nove generacije - omrežij 5G. Ta infrastruktura bo morala biti varna in dostopna vsem; monopolizacijo je treba vsekakor preprečiti, se je zavzel.

Ob pandemiji covida-19 se je zavzel tudi za večjo neodvisnost na zdravstvenem področju, ki sicer ostaja v pristojnosti nacionalnih držav. Predlagal je vzpostavitev "Evrope zdravja", da bi se pripravili na nove grožnje javnemu zdravju. Evropa mora okrepiti tudi lastne znanstvene kapacitete in sama odkrivati cepiva in zdravila, prav tako ne sme biti več odvisna od tuje medicinske opreme, je poudaril.

Le Drian povabil Logarja v Pariz

Oba pa sta se ozrla tudi na Dirko po Franciji, kjer se slovenska kolesarja Primož Roglič in Tadej Pogačar potegujeta za sam vrh. Če bo kdo izmed njiju zmagal, je Le Drian povabil Logarja, da si osebno ogleda finale na Elizejskih poljanah. Pa tudi sicer je dobrodošel, je še dejal Le Drian, ki je večkrat poudaril, da je zelo vesel, da je obiskal Slovenijo.

Janša z Le Drianom o gospodarstvu

Tudi premier Janša se je na Brdu pri Kranju srečal s francoskim zunanjim ministrom Le Drianom, s katerim sta govorila o sodelovanju med Slovenijo in Francijo, zlasti na gospodarskem področju. Francija je pomemben gospodarski partner Slovenije, saj obseg zunanjetrgovinske menjave presega tri milijarde evrov, za obe državi pa je strateškega pomena predvsem avtomobilska industrija.

Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, je Janša francoskemu ministru predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja v drugi polovici prihodnjega leta. Govorila sta tudi o aktualnih mednarodnih temah, predvsem o razmerah v Belorusiji in vzhodnem Sredozemlju. Janša in Le Drian sta spregovorila tudi o ukrepih, ki jih državi sprejemata za zajezitev širjenje novega koronavirusa, so še sporočili iz premierjevega kabineta.

Francoskega ministra sprejel tudi predsednik Pahor

Francoskega zunanjega ministra Le Driana je v Ljubljani sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. Pahor in Le Drian sta potrdila odlične in prijateljske odnose med Slovenijo in Francijo, slovenski predsednik pa je izrazil željo, da bi lahko v Sloveniji kmalu pozdravili francoskega predsednika Emmanuela Macrona, so sporočili iz Pahorjevega urada.

Kot so navedli, sta se Pahor in Le Drian strinjala, da je treba narediti vse, da ne pride do razkola med vzhodom in zahodom EU-ja ‒ da železne zavese ne bi zamenjala žametna, kar je predsednik poudaril že v četrtek v govoru na posvetu slovenske diplomacije. Konferenco o prihodnosti Evrope je treba po mnenju Pahorja in Le Driana izkoristiti za iskreno in poglobljeno razpravo o našem skupnem evropskem projektu ‒ projektu miru in vsestranskega razvoja. Strinjala sta se, da se lahko le z iskrenim sodelovanjem in povezovanjem spopadamo z izzivi današnjega in prihodnjega časa, so v predsedniški palači zapisali v sporočilu za javnost.

Pahor in Le Drian sta izmenjala tudi poglede na aktualne razmere v Evropi in po svetu. Francoski zunanji minister je slovenskemu predsedniku predstavil francoski pogled na trenutni položaj, v katerem se je znašel EU, Pahor pa je poudaril pomen francosko-nemškega partnerstva, ki je po njegovem mnenju ključno za stabilnost ter enoten in močen EU, so še sporočili iz urada predsednika republike.