"Nekateri mislijo, da smo v krizi, ker smo ohranili premalo Jugoslavije, drugi mislimo, da smo v krizi zato, ker smo je ohranili preveč," je dejal Janša. Ko so leta 1991 na Trgu republike dvignili slovensko nacionalno zastavo z novim državnim grbom in na ta način manifestirali suverenost države, je Janša verjel, da je bilo to narejeno "enkrat za vselej".

"Mini socialistični pašaluk"
"Ampak takrat je nekdo dejal: 'Danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan.' In danes vemo, kaj je bilo s tem mišljeno," je dejal Janša. Tisti, ki so takrat imeli občutek, da jim je nekdo ukradel njihovo državo, torej Jugoslavijo, so si po besedah predsednika SDS-a prizadevali za vzpostavitev "mini socialističnega pašaluka od Triglava do Kolpe". Na nekaterih točkah jim je to uspelo, je dejal in spomnil na aprilski dogodek, ko je "celoten slovenski državni vrh stal v Stožicah in pel komunistične pesmi". To je zunanji znak globoke moralne krize, meni Janša.

Kljub vsemu pa obstaja tudi "točka svetlega upanja", ki se pojavi takrat, ko ljudje začnejo spoznavati, da je "cesar gol". Denarja za vzdrževanje monopolov namreč zmanjkuje, je dejal. Še nekaj časa se bo ta denar "vleklo iz naših žepov," vendar to ne bo šlo v nedogled.

Člani in simpatizerji SDS-a naj se pripravijo na vročo jesen
Številne stvari so prišle do konca, je dejal, zato se bodo stvari v prihodnjih mesecih "spreminjale zelo hitro". "Zgodilo se bo marsikaj, česar danes nihče ne pričakuje, in na to je treba biti pripravljen," je dejal. Člane in simpatizerje je ob tem pozval, naj si čez poletje naberejo moči "za vročo jesen in naslednjo pomlad".

V nagovoru se je dotaknil tudi skorajšnjega dneva državnosti. Kot je izpostavil, se bodo časa osamosvajanja tudi prihodnje generacije spominjale kot časa, ki je iz slovenskega naroda končno naredil suveren narod. Po njegovih besedah je šlo za čas, ko smo Slovenci dobili možnost, da na svoji zemlji odločamo o sebi. Drugo vprašanje pa je, ali smo to možnost izkoristili, je dodal.

Tranzicija v Sloveniji ni uspela, meni Janša. Dejal je, da so evropske institucije že sredi 90. let prejšnjega stoletja opozarjale na posledice morebitne neuspešne razgradnje dediščine nekdanjih totalitarnih sistemov. Te posledice so v Sloveniji vidne danes, je pojasnil.