V SDS-u so ob vložitvi zahteve za sklic izredne seje DZ-ja predlagali, da bi poslanci ministrsko ekipo premierja Roberta Goloba pozvali, naj ravna skladno s prisego, dano ob nastopu mandata pred dvema letoma, da bodo "pri svojem delu spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti ter z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije". To so ministri ob svoji prisegi že obljubili, "a dogajanja in odločitve v zadnjih dveh letih ne kažejo, da se svoje prisege držijo", menijo v SDS-u. Opozicija je kritike vladni koaliciji skoraj 13 ur nizala na četrtkovi seji odbora DZ-ja za notranje zadeve.

V DZ-ju tako potekala razprava o delu vlade v prvi polovici mandata, glasovanja ni bilo, saj je predlog priporočila v četrtek zvečer zavrnil že matični odbor DZ-ja.

Vodja opozicijske poslanske skupine SDS Jelka Godec je v predstavitvi stališč dejala, da v Sloveniji pod pragom revščine živi kar 13.000 državljanov več kot leta 2022. Državljani vladi sporočajo, da zaradi zgrešene dohodninske politike vsak mesec izgubijo tudi po več 100 evrov, da svoja podjetja ustanavljajo v tujini, da pri zdravniku čakajo v zgodovinsko dolgih čakalnih vrstah, po več urah čakajo v prometnih zamaških, je naštela. Godec je vladi očitala še, da je zdravnike spremenila v državnega sovražnika številka ena, ob tem pa zamuja z obljubljeno zdravstveno reformo.

Vida Čadonič Špelič pa je v imenu poslanske skupine opozicijske stranke NSi dodala, da je minuli dve leti Slovenija tekla v mrtvem teku, saj vlada ni uspela izvesti niti ene zastavljene reforme, kar je "ob udobni parlamentarni večini preprosto neverjetno". Ob poslabšanju zdravstvene situacije je vladi očitala še poslabšanje varnostnih razmer, kar je po njenih besedah mogoče opaziti na ulicah mest, kjer da se ljudje počutijo nelagodno, krepi pa se strah, je povedala Čadonič Špelič. V NSi-ju jim je uspelo preprečiti vsaj prepoved kurjenja lesne biomase, je izjavila. Ocenila je še, da niti sam premier Robert Golob ne verjame, da so dobri gospodarski rezultati plod njegovega dela.

Opozicijski poslanci so med razpravo opozorili še na nekatere afere, od nerazdeljenih prenosnikov do nakupa stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani.

Vodja največje koalicijske poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je očitke zavrnil. V svojem nastopu je med drugim omenil, da se toliko prispevkov, kot se v zdravstveno in pokojninsko blagajno steka zdaj, ni stekalo še nikoli. Glede migracij je dejal, da so nesporen del našega časa in da je Slovenija del modernega sveta, v katerem je mobilnost ljudi vse bolj prisotna. Opozicija jih v javnosti rada demonizira, ko pa se znajde v bližini gospodarstva, pa je njihov največji zagovornik, je bil oster.

Stališče koalicijske poslanske skupine SD je Bojana Muršič predstavila z oceno, da opozicija v razpravi o priporočilih vladi ni predstavila ničesar konkretnega. Očitala jim je netočne trditve glede demografskih izzivov in industrijske proizvodnje. Med uspehi vlade je med drugim navedla uspešnost ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pri črpanju evropskih sredstev, ki so bila na razpolago v programskem obdobju 2014–2020. Ministrstvu za zunanje zadeve pa je z izvolitvijo Slovenije med nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov dosegel zgodovinski uspeh, je prepričana Muršič.

Nataša Sukič je v imenu Levice med drugim navedla, da je Slovenija skoraj edina članica EU-ja, ki ji je uspelo uskladiti minimalno plačo z inflacijo. Vlada pa je morala tudi sanirati vrsto odločitev predhodnice: Radiotelevizija Slovenija je bila na robu zloma, Slovenski tiskovni agenciji 300 dni niso bile izplačane zakonske obveznosti, ustanovljen je bil muzej osamosvojitve brez prostorov, artefaktov in programa, je nanizala kritike prejšnji vladi, ki jo je vodil prvak SDS-a Janez Janša.

Janez Janša: Vlada je uresničila slabih 14 odstotkov obljub

Predsednik SDS-a Janez Janša je ob začetku seje ugotavljal, da je koalicija v prvi polovici mandata po vsebini uresničila slabih 14 odstotkov tega, kar si je zadala. Kritike vladnega dela pa je usmeril na področje zdravstva, obvladovanja migracij in na plačni sistem v javnem sektorju.

Kot je povedal v uvodu na seji, je nenavadno, da je vlada glasovala proti opozicijskemu predlogu, naj deluje po svoji vesti in za blaginjo Slovenije. "Vlada se je zaletela z bombastičnimi obljubami in koraki, za katere je govorila, da bodo reforme uresničene v rekordnem času." Poudaril je, da so v opoziciji opozarjali, da rešitve niso najboljše in da je zdaj jasno, da je tako.

Kritiziral je ustanovitev novih ministrstev in poudaril, da je rezultat tega, da se je nabralo za 1000 novih birokratov. Obsodil je še slabo delovanje zlasti na področju zdravstva, kot primer je izpostavil sanacijo UKC-ja Ljubljana, ki po njegovem mnenju traja predolgo. "UKC Ljubljana je najpomembnejša zdravstvena ustanova v državi, zdaj je dve leti osmina kapacitet zaprtih, ker naj bi se delala energetska sanacija. Ampak se nič ne dela. Kapacitete so razbite, bolniki ležijo na hodnikih, osebje dela v zasilnih razmerah."

Obsodil je pozornost, ki jo vlada usmerja v Palestino. "Javnost ste skušali prepričati, da bo priznanje Palestine rešilo vse probleme, medtem ko je doma veliko problemov, s katerimi se nihče ne ukvarja."

Ob koncu uvodnega govora je koaliciji očital še slabo organizacijo pomoči na poplavnih območjih.

Robert Golob: "Včeraj smo namenoma naredili dva koraka, ki sta dolgoročna"

Premier Robert Golob je na seji poudaril, da Slovenija ob začetku mandata te vlade ni bila v dobrih gospodarskih razmerah. "Čisti gospodarski dobički, ki jih imamo v zadnjih dveh letih, še niso bili tako visoki, kot so trenutno." Dodal je, da se rekordna vlaganja še nadaljujejo in da je Slovenija postala zanimiva tudi za tuje investitorje. Tujih naložb je bilo samo od švicarskih farmacevtskih podjetij za celo milijardo evrov.

Kot je dejal, je Slovenija šampion v Evropi po gospodarski rasti in po nizki brezposelnosti. Gre za uradne podatke mednarodnih institucij, po katerih je Slovenija po stopnji inflacije in stopnji rasti brezposelnosti boljša od Avstrije in Nemčije, je navedel Golob. Te uspehe vlada po njegovih besedah zaznava kljub posledicam ruske agresije v Ukrajini, inflacije in poplav.

"Čeprav ima gospodarstvo rekordne dobičke, je ta vlada poskrbela za socialno državo," je dejal. Spomnil je, da je vlada dvignila zagotovljeno najnižjo pokojnino na 750 evrov in rekordno dvignila minimalno plačo. "Naša glavna zaveza je bila, da bomo normalizirali delovanje Slovenije v dveh mandatih."

Pomembno se mu zdi, da v Sloveniji vsak lahko izraža svoje mnenje, kar pod prejšnjo vlado, po njegovem mnenju, ni bilo mogoče.

O včerajšnjih prvih spremembah davkov je povedal, da so to naredili tudi zato, da privabijo mlade znanstvenike in da bi se mladi začeli priseljevati v Slovenijo. Spomnil je tudi na rekordno povečanje javnih investicij v znanost, za to bo država letos namenila 400 milijonov evrov in v prihodnjem letu 500 milijonov.

Ob tem je dodal, da je tudi novela zakona o zdravniških razmerjih, ki onemogoča prepletanje med javnim in zasebnim sektorjem, velikanski korak k izboljšanju zdravstvenega sistema v Sloveniji. "Pacient ima pravico, da v javni instituciji pride do oskrbe. Brez tega ukrepa nam ne bo nikoli uspelo izpeljati zdravstvene reforme," je sklenil.

Ob priznanju Palestine je povedal, da si Slovenija želi trajnega miru. "32 let po tem, ko je nas priznala Palestina, smo tudi mi njo priznali. Hočemo in vztrajamo, da se sovražnosti prekinejo in da se ljudem omogoči dostop do osnovnih potreb in da ne bomo samo nemi opazovalci. Z njimi smo skupaj do rešitve dveh držav." Pri tem je spomnil, da vlada ob priznanju Palestine ni pozabila na delovanje znotraj države.

Kot zadnjega od uspehov je Golob omenil pospešitev zelenega prehoda, predvsem pri sončni energiji. Vlada je dosegla tudi dogovor s kmeti, da zeleni prehod v sektorju ne bo potekal na škodo kmetov.

"Čez dve leti bodo rezultati govorili sami zase, tudi pri ljudeh, zato me sploh ni strah volitev," je zatrdil. Je pa znova spomnil, da je koalicija v pogodbo napisala program, ki bo za realizacijo potreboval dva mandata, nemara celo tri.

Vodje koalicijskih strank so pregled dosedanjega dela predstavili na konferenci po četrtkovi seji vlade in ocenili, da so lahko kot vladna ekipa na dosežke ponosni. Premier Golob je napovedal, da vlada nadaljuje pripravo strukturnih reform, rezultati pa jim bodo prinesli še en mandat na čelu države.