Predsednik vlade Janez Janša je v ponedeljek v državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslancev. Poslanec DeSUS-a Ivan Hršak je na premierja naslovil vprašanje, kaj konkretno namerava storiti na področju plačnih anomalij v javnem sektorju in v podjetjih v državni lasti, saj imajo v javnem sektorju najvišje plače direktorji zdravstvenih domov oziroma bolnišnic, direktorji in državni sodelavci državnih podjetij, omenil je HSE in Teš, pa prejemajo med 9.000 in 10.000 evrov bruto.

Janša je med drugim povedal, da je pri gospodarskih družbah v večinski državni lasti rešitev v tem, da bi moral biti večji del plače vodilnih v teh podjetjih variabilen, bil bi pa odvisen od uspehov teh podjetij, razen tam, kjer gre za monopole ali "pa za javne zavode, kot je recimo Radiotelevizija Ljubljana, kjer nekateri posamezniki dobijo na mesec tri predsedniške plače, pa to vse pokrijejo plačevalci električne energije".

Na Janševe izjave se je odzvalo vodstvo RTV Slovenija (in ne Ljubljana) in zanikalo njegove navedbe. Plače funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju namreč ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, dodatno pa še Zakon za uravnoteženje javnih financ in podrejeni predpisi. Ti tudi določajo najvišjo plačo na RTV Slovenija, ki je uvrščena pet plačnih razredov nižje, kot je uvrščena plača predsednika Vlade RS, zato je nemogoče, da bi kateri koli zaposleni na RTV Slovenija prejemal tri predsedniške plače.

RTV Slovenija pa ima tudi uveljavljena interna pravila, ki omejujejo višino urne postavke honorarnega sodelavca in opredeljujejo maksimalno število ur, ki jih ta lahko naredi na mesec.