"TTIP ne bo silil v privatizacijo, ne bo spremenil pravil na področju gensko spremenjenih organizmov, previdnostno načelo v okoljskih in drugih politikah ni ogroženo," je zagotovil namestnik glavnega evropskega pogajalca za TTIP Hiddo Houben. Dodal je, da bodo s TTIP-jem standardi ostali isti ali pa se bodo zvišali. Prav tako je Evropska komisija, je spomnil pogajalec, prisluhnila javnosti pri vprašanju zaščite naložb. Nov evropski predlog je zdaj zelo podoben sistemu, ki deluje v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

Houben je priznal, da je Slovenija med tistimi državami, ki naj bi jim sporazum prinesel najmanj koristi. "A imate zelo odprto gospodarstvo, na nekaterih področjih ste zelo konkurenčni," je dejal in izpostavil avtomobilsko in farmacevtsko industrijo.

Tudi visoki uradniki skeptični
Generalna direktorica direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar je pojasnila, da Slovenija sicer podpira pogajanja o TTIP-ju, a zahteva potrditev sporazuma v vseh državah članicah EU-ja. Slovenija terja tudi posebno obravnavo občutljivih kmetijskih proizvodov, ohranitev previdnostnega načela in obstoječih standardov.

"Zaskrbljeni smo, da pogajanja na področju regulatornega sodelovanja zdaj ne gredo v pravo smer," je dodala. Slovenija vztraja tudi, da mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in v državo (ISDS oz. po novem bilateralno investicijsko sodišče ICS) ne sodi v sporazum.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša je menila, da bodo prav končne določbe na področju kmetijstva ključne za končno presojo Slovenije o sprejemljivosti TTIP-ja, pri katerem bi si EU moral izboriti povsem samostojno pravico do odločanja.

Predstavniki različnih družbenih organizacij so bili do TTIP večinoma kritični ter so poudarili, da gre za pritisk korporacij in grožnjo demokratični državi. Mnogo govorcev je bilo kritičnih tudi do ISDS-ja, češ da gre za vzporedna nadnacionalna sodišča brez nadzora. Matjaž Dovečar iz Greenpeacea je ob tem opozoril, da so lobisti aktivno vključeni v oblikovanje besedila, nevladne organizacije pa ne.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) pa po besedah Olge Oblak nasprotuje nadaljevanju pogajanj o TTIP-ju, saj so stališča na obeh straneh Atlantika preveč različna. Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je hkrati prepričana, da bi sporazum pokopal pridobljene pravice delavcev.

Zagovorniki: Moramo ostati odprti v svet
Oglasili so se tudi zagovorniki, ki so bili sicer v manjšini. "Izvoz je naša prednostna naloga," je poudaril Andrej Friedl iz GZS-ja in dodal, da si EU ne more privoščiti izolacije. Podobno sta menila tudi poslanec Jožef Horvat (NSi) in evropska poslanka Romana Tomc, a slednja je zagotovila, da svojih standardov ne damo.

Izvršni direktor Akrapoviča Uroš Rosa je spomnil na teste, ki jih mora avtomobilska industrija opravljati na obeh straneh Atlantika. S tem se povečajo stroški, to breme pa pade na ramena kupcev.