"Na vsak način bo nekaj ukrepov uveljavljenih in ne bodo podaljšani," je minister Boris Koprivnikar po seji vlade ostal splošen. Iz izhodišč, ki smo jih dobili, je razvidno, za katera ukrepa gre. Znižani regres, katerega višina je odvisna od plačnega razreda posameznika, bi se dvignil na zakonski minimum, torej na minimalno plačo oziroma na 790 evrov bruto. Pokojninske premije, ki so trenutno znižane na zgolj 10 odstotkov, pa bi se vrnile na polno vrednost. Vlada bo sprostila tudi napredovanja, kar je ocenjeno na 180 milijonov evrov.

Preostali zdajšnji ukrepi bi veljali tudi prihodnje leto, in sicer znižanje bruto osnovnih plač, zamrznjena redna delovna uspešnost ter nižje nagrajevanje za povečan obseg dela. S tem bi plačno maso znižala za 145 milijonov, kar pa je, kot je razvidno iz gradiva, premalo. Minister Koprivnikar računa na dodatnih 165 milijonov evrov. Hkrati upa na posluh sindikatov glede nižjega dodatka za delovno dobo in konec avtomatizma pri napredovanjih, vendar šele na dolgi rok. Zato zdaj stavi predvsem na racionalizacije in odpoved pogodb zunanjim izvajalcem, skratka, na predstojnike.

"Sindikalna stran trdno verjame v to, da je vlada lanski dogovor podpisala zato, da bi ga 1. 1. uresničila. Torej se sprosti vse ...," je dejal sindikalist Branimir Štrukelj. Sodeč po izkušnjah, bomo predvidoma jeseni spet gledali začetno vkopanost sindikatov, ki bodo zahtevali konec varčevalnih ukrepov, in vlade, ki bo iskala dodatnih 165 milijonov. Nobena do zdaj še ni dobila vsote, ki jo je zahtevala, in vedno so tudi sindikati popustili.