'Po 35 letih nastaja nov družinski zakonik, ki bo celotno družinsko problematiko urejal na enem mestu, v enem samem aktu,' je dejal minister Svetlik. Foto: MMC RTV SLO
'Po 35 letih nastaja nov družinski zakonik, ki bo celotno družinsko problematiko urejal na enem mestu, v enem samem aktu,' je dejal minister Svetlik. Foto: MMC RTV SLO

Definicija družine ničesar ne ruši, nikomur ne jemlje, nikogar ne omejuje v tem, da si ustvarja tako družino, kot si jo želi.

Majda Potrata, SD

V ospredje stopa temeljna anomalija predloga, ki se kaže v izkrivljenem pojmovanju družine.

France Cukjati, SDS
Družina
Novi Družinski zakonik razširja pojem družine, kar pomeni, da bi za družino štele tudi nekatere skupnosti otroka z odraslim, ki ni eden izmed staršev ali posvojitelj. Foto: EPA
Je družinski zakonik ustrezna rešitev?

Zakonik, ki med drugim istospolnim partnerjem omogoča posvojitve otrok, je razdelil tako mnenja politikov kot strokovnjakov in širše javnosti. Psihoanalitik Roman Vodeb je prepričan, da mora otrok med odraščanjem doživeti vlogo tako moškega kot ženske. Nasporotno pa meni sociologinja Tanja Rener, ki pravi, da predlagani zakon nikomur ničesar ne jemlje, nikogar ne ogroža, ampak daje.

Kot je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, nov družinski zakonik spreminja pojmovanje družinske skupnosti in s tem ne izključuje nobene njene oblike. Z zakonikom "odpiramo možnost, da damo enake pravice tudi tistim družinskim skupnostim, ki so pač drugačne", je dejal minister. Kot je še pojasnil, želijo z novim zakonikom "celotno družinsko problematiko urejati na enem mestu, v enem samem aktu," s čimer želijo slediti sodobni praksi v drugih evropskih državah.

V sociologiji pa spremembe zakonodaje po besedah Alenke Švab s Fakultete za družbene vede vidijo kot proces pluralizacije družinske skupnosti, višja sodnica Mateja Končina Peternel pa med prednostmi, ki jih prinaša zakonik, izpostavlja "popolnoma jasno ureditev" glede izrekanja ukrepov, tako centrov za socialno delo kot sodišč.

Skoraj peturno javno predstavitev, na kateri je sodelovalo 38 razpravljavcev, je sklenil minister Svetlik, ki se strinja z vsemi, da je družina "temeljna celica družbe". "Mi želimo to družbo okrepiti tako, da priznamo različne oblike družin," je poudaril ob koncu razprave.

Sprejetje zakonika bo težavno
Sicer pa je pričakovati, da družinski zakonik v takšni obliki, kot je na voljo zdaj, najverjetneje ne bo sprejet brez težav. Določene rešitve namreč motijo predvsem opozicijo in nekatere posameznike, ki razmišljajo o referendumu. Če bo zahteva za referendum res podana, pa je minister Svetlik napovedal ustavno presojo zahteve za referendum.

V nujnih primerih o otrokovi dobrobiti odloča center za socialno delo
In kakšne novosti prinaša Družinski zakonik? Zakonik v središče postavlja otroka, njegove pravice in zaščito. Tako prepoveduje telesno kaznovanje otrok in uvaja institucijo zagovornika otrok. Določa nujne, začasne in trajne ukrepe. Nujni so takojšnji odvzemi otroka staršem, če je otrok hudo ogrožen, o čemer odloča center za socialno delo. O začasnih ukrepih odločajo sodišča, mednje pa sodijo odvzem staršem in namestitev v zavodu ali pri rejnikih, odredbe o prepovedi ali omejtvi stikov, o varstvu in vzgoji, o načinu preživljanja, o izselitvi nasilnega člana družine iz stanovanja, o zdravniškem pregledu ipd. Odvzem otroka staršem, namestitev v zavod, omejitev stikov in odvzem starševske skrbi pa se lahko izvajajo tudi kot trajni ukrepi. Tudi sicer bi se odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka po novem preneslo s centrov za socialno delo na sodišča.

Razširjen pojem družine
Novi Družinski zakonik razširja pojem družine, kar pomeni, da bi za družino štele tudi nekatere skupnosti otroka z odraslim, ki ni eden izmed staršev ali posvojitelj, in sicer pod pogojema, da bi bil ta odnos dolgotrajen in da bi bila ta skupnost pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok. Prav tako za pojem družine ni treba, da gre za skupnost otroka z dvema staršema, temveč zadostuje, da živi otrok z enim izmed staršev oziroma odraslim, ki skrbi zanj.

Zakonska skupnost - skupnost dveh oseb
Spremenjena je tudi definicija zakonske zveze, ki je ne določa več le življenjska skupnost moškega in ženske, temveč skupnost dveh oseb istega ali različnega spola, kar bi pomenilo, da bi se Slovenija pridružila peščici držav, kjer si večno zvestobo lahko obljubi tudi homoseksualni par. Zakonske zveze v primeru rojstva ali posvojitve partnerjema ne bo več treba dokazovati, vse pravne posledice pa se uvajajo tudi za zunajzakonsko zvezo. Poleg tega se uvaja tudi možnost sklenitve ženitne pogodbe, v kateri partnerja pred poroko razdelita svoje premoženje.

Posvojitve tudi za istospolne partnerje
Otroka bi v skladu z novim Družinskim zakonikom lahko posvojila tudi zunajzakonska in istospolna partnerja, prav tako pa je predlagana vzpostavitev centralne zbirke otrok in kandidatov za posvojitev. Glede pravic otrok nov zakonik opredeljuje še novosti v rejništvu, dolžnosti preživljanja med starši in otroki ter skrbništvu.

Definicija družine ničesar ne ruši, nikomur ne jemlje, nikogar ne omejuje v tem, da si ustvarja tako družino, kot si jo želi.

Majda Potrata, SD

V ospredje stopa temeljna anomalija predloga, ki se kaže v izkrivljenem pojmovanju družine.

France Cukjati, SDS
Je družinski zakonik ustrezna rešitev?