Preiskovalna komisija DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je o sanaciji bančnega sistema zaslišala guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, ki je komentiral tudi hišne preiskave, ki so jih kriminalisti opravili zaradi sumov na nepravilnosti pri sanaciji bančnega sistema. Jazbec vztraja, da je bila sanacija 2013 potrebna in predvsem cenejša možnost.

Jazbec se je sicer strinjal, da so se v postopkih odobravanja kreditov pojavljale nepravilnosti, za katere je bilo tudi vloženih več 100 naznanil sumov kaznivih dejanj, odškodninskih tožb in podobnih ukrepov, a na epiloge še čakamo. Jazbec je ob vprašanju zakaj Slovenija ni Islandija, kjer so primeri bančne kriminalitete že dočakali sodne epiloge, dejal, da "si nekateri pri nas ne želijo, da bi se to zgodilo".

Probanki in Factor banki bi lahko sledila Abanka
Sicer pa je Jazbec prepričan, da leta 2013 ni bilo drugačnih možnosti oziroma da je bila sanacija bančnega sistema, kot so jo takrat izvedli, najcenejša možnost za Slovenijo. Jazbec je ob tem dejal, da se ne srečuje s političnimi pritiski, se pa je srečeval z grožnjami pri izbrisu imetnikov podrejenih obveznic. Prav tako v banki dobijo veliko anonimnih pisem zlasti pred odločanjem o licenciranju članov nadzornih svetov ali uprav bank.

Tudi nadzorovana likvidacija Probanke in Factor banke je bila po mnenju Jazbeca najcenejša rešitev. Stečaj bi namreč lahko povzročil okužbo preostalega bančnega sistema. Če bi najprej reševali Factor banko in pozneje Probanko, pa bi se Sloveniji po mnenju Jazbeca lahko zgodila še Abanka, "ki pa je bila absolutno prevelika".

Brez pravne podlage za vso zaseženo dokumentacijo
Jazbec je komentiral tudi hišne preiskave, ki so jih v okviru preiskovanja sanacije bančnega sistema opravili kriminalisti. "Zaseženi so bili oprema in podatki zaupne narave, ki se ne nanašajo na predmet preiskave," je povedal na zaslišanju pred bančno komisijo DZ-ja in pojasnil, da so preiskovalci odnesli veliko originalnih dokumentov, med njimi zapisnike sej sveta Banke Slovenije, za kar po njegovem mnenju niso imeli pravne podlage.

Po njegovih besedah pa so v centralni banki oblikovali posebno inšpekcijsko skupino za konstruktivnejše sodelovanje s policijo pri odkrivanju bančne kriminalitete. "Sodelovanje je dobro, a glede na podatke in intenzivnost bi pričakoval hitrejše postopke," je dejal.

"Zdi se, da je tarča Banka Slovenije"
Jazbec je tudi ponovil, da se "ne more znebiti občutka, da nekdo v državi ne verjame, da so bili skrbni pregledi bank in stresni testi leta 2013 opravljeni v skladu s pravili in zahtevami ter da Banka Slovenije skriva dokumente, ki bi dokazovali, da je želela prikazati potrebe po večji dokapitalizaciji, kot so si jo nekateri predstavljali".

Zato je zmeden in ne ve, ali se na preiskovalni komisiji pogovarjajo o tem, zakaj je nastala luknja, saj nekateri "očitno menijo, da je bilo z bankami vse v redu in sta le Banka Slovenije in on osebno kot guverner kriva za izračun kapitalske luknje".

"Po preiskavah se mi zdi, da je tarča Banka Slovenije, in ne banke, v katerih je nastala izguba. Verjetno bom kot guverner predlagal, da nehamo sodelovati s policijo, ker se očitno ne razumemo," je bil oster. "Pa ne zaradi strahu, ker lahko na vsako od navedb ali obtožb odgovorimo s podatki in dejstvi," je še izpostavil.

"Za vse zahteve imamo dokaze"
Jazbec je dodal, da postopkom ne oporeka, a da je "očitno danes v Sloveniji ena velika zmeda". "Osumljen sem, da sem državi pridobil premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, torej da sem davkoplačevalcem pridobil nezakonito premoženjsko korist, danes pa me vi sprašujete o vzrokih za bančno luknjo," je ugotavljal.

Jazbeca skrbijo tudi navedbe organov pregona, da jim Banka Slovenije ni dajala podatkov. "Imamo dokaze za vsako zahtevo in kaj smo jim dali. Če pa niso vedeli, kaj bi zahtevali od nas, je pa to njihov problem," je bil kritičen.

Odgovorni tako vlada kot tudi regulator in banke
Jazbec je dejal tudi, da si odgovornost za stanje bančnega sistema iz leta 2013 delijo vlada, banke in regulator. Banka Slovenije je sicer zahtevala tako dokapitalizacije kot tudi predlagala spremembe zakonodaje, a je niso vedno upoštevali.

Danes je stanje bank popravljeno "na strošek davkoplačevalcev in na žalost z nekaterimi neprijaznimi ukrepi, kot je bil izbris", je dejal Jazbec in ponovno opozoril na previsoko raven slabih posojil v nekaterih bankah.