Slovenski literati so pred 20 leti, med procesom zoper četverico, z literarnimi večeri podpirali boj za človekove pravice.

Ob obletnici sta takratni ki ga je vodil Igor Bavčar in Društvo pisateljev pripravila spominski literarni večer in javno sejo Odbora za varstvo človekovih pravic. "Društvo slovenskih pisateljev (DSP) je pri artikuliranju vseh ključnih zadev, ki so pripeljale do današnje države, imelo eno najpomembnejših vlog v moderni zgodovini slovenskega naroda," je povedal Bavčar.

Povedal je, da je DSP še pred aretacijami odprl vsa ključna vprašanja, kot so vprašanja demokracije, večstrankarskega sistema in človekovih pravic.

Prepričan je, da je odbor s svojo izjemno politično širino začel postavljati temeljne konsenze, ki so bili tako pomembni dve leti pozneje, ko je bila na plebiscitu sprejeta odločitev o samostojnosti Slovenije.

Akterji: Nova mesta, nove vloge
Na vprašanje o njegovih odnosih s premierjem Janezom Janšo je odgovoril, da sta bila sopotnika in tudi politična tekmeca. Ob tem je dodal, da je čas vse akterje postavil na neka nova mesta in na neke nove vloge.

Janez, kranjski Janez - Janez, Franci, David, Ivan
Literarni večer je povezoval pesnik in pisatel Matjaž Pikalo, ki je literarni večer začel s prirejeno ponarodelo "Janez, kranjski Janez" ob spremljavi harmonike. Dejal je, da se je to pesem v času, ki se ga spominjamo, slišalo večkrat, saj so jo takrat peli vsi, tudi tisti, ki so jih preganjali. Slovenski literati so med procesom vsak večer prirejali literarne večere slovenske poezije. 20 let pozneje je spominski večer začel pesnik Niko Grafenauer s pesmijo, posvečeno Dalailami in njegovim prizadevanjem za mir.

Školč: Nekatera vprašanja so še neodgovorjena
Med udeleženci je bil tudi Jožef Školč, ki je bil tako kot trije izmed četverice povezan z mladinsko organizacijo. Za MMC je dejal, da se je v 20 letih spremenilo vse in da danes vedo, da so sodelovali pri nečem velikem. "To je bila zgodba naše mladosti", je dejal Školč.

Kljub vsemi se mu zdi, da se v okviru dogodka pozablja na množice, ki so prispevale k razpletu dogodkov. Omenil je številne brezimne posameznike, ki so se takrat izpostavljali za človekove pravice. Poleg tega pa ostajajo nekatera vprašanja še neodgovorjena. Žalostna plat zgodovine je, da si eni poskušajo izbojevati zmago nad drugimi, je dejal Školč. Med njimi naj bi bilo tudi tisto, kdo so bili akterji, ki so stali za aretacijami.

Odbor za varstvo človekovih pravic so ustanovili pred 20 leti, po aretaciji Janeza Janše, 31. maja 1988. Potem ko je odbor nekaj časa deloval le kot delovno predsedstvo, se je razširil v 32. članski kolegij in v ustanovni izjavi opozoril na pravni vidik postopka proti Janši in druge kršitve pravic, ki so se pojavile ob tem. V nekaj mesecih je odbor postal najmočnejša civilnopravna družbena pobuda v Sloveniji.

Aleksandra K. Kovač