Gostje Tarče so najvidnejši obrazi civilne družbe: aktivist Jaša Jenull, direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, Filip Dobranič iz Danes je nov dan, družbeni kritik in izredni profesor Boris Vezjak in komentator portala Domovina.si Peter Merše.

105 petkov so kolesarski protestniki opozarjali na številne kršitve prejšnje vlade, od kratenja ustavnih pravic do političnega kadrovanja, zahtevali drugačno politiko, pozivali na volitve in bili nosilni steber vzpona Roberta Goloba in Gibanja Svobode kot antipoda Janeza Janše in tako imenovanega "janšizma". Pomembno vlogo so odigrali tudi pri potrditvi treh zakonov na referendumih.

Kolesarski protestniki so se borili za drugačno politiko, proti političnemu kadrovanju, proti privatizaciji zdravstva in kršenju ustavnih pravic. Zahtevali so kakovostno in vsem dostopno zdravstvo ter zavračali privatizacijo in krčenje košarice pravic.

In kaj se je od takrat spremenilo? Kot v prispevku navaja novinarka Anja Šter, je vlada obljubljala odpravo “popoldanskega dela” zdravnikov pri zasebnikih, ukinitev dopolnilnega zavarovanja, krepitev hitre in nujne medicinske pomoči … Uresničili niso ničesar, prav nasprotno, vladni ukrepi gredo v smer krepitve zasebnega in ne javnega zdravstva, 130 tisoč ljudi, največ doslej, je brez osebnega zdravnika.

"Oblast odlaša z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja, kar vzbuja upravičene dvome, da to sploh nameravajo narediti. Minister za zdravje je izrecno zavrnil možnost, da bi omejil ali zavrnil delo t. i. dvoživk, niti ne razmišlja o ukinitvi tega sprevrženega privatnega zavarovanja za preskakovanje čakalnih dob. Injekcije novega denarja ob dejstvu, da se nezavidljivi položaj zdravstvenih delavcev ne spreminja, pomeni samo, da bo več denarja steklo v žepe zasebnega sektorja," je dejal Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje.

"Mi smo izjemno kritični. Želeli smo si več pojasnil, obljubljali so marsikaj, ko so imeli priložnost to pokazati, tega niso naredili. Pričakujemo, da popravijo napake, ki so jih v jeseni začeli delati. Vlada se je zavezala ljudstvu pred volitvami in izvoljena je bila ravno zaradi zavez, ki so nam jih dali," je dejala Teja Jarc iz Zveze svobodnih sindikatov. Koalicijske stranke so po navedbah Tarče podprle 122 od 138 zahtev civilne družbe, 30 naj bi jih uresničili do konca leta. Za zdaj je večina neuresničenih. Civilne družbe zdaj ni na ulicah, je medla do te vladne garniture? Vuk Čosić meni, da je, in sicer delno "zaradi iskanja skupnega jezika iz iskrenega zaupanja v obljube, delno pa iz oportunizma."