"Boj zoper gospodarski kriminal in korupcijo je pomemben cilj te vlade. Posledica takšne politike je, da se v slovenski vladni palači ne delijo več državni deleži velikih podjetij in tudi ta, da nedotakljivih ni več," je za MMC povedal Borut Sajovic, vodja poslanske skupine LDS-a. Izrazil je tudi upanje, da bodo s spremembami zakonodaje in reorganizacijo pravosodja ter policije prišli tudi hitrejši konci sodnih postopkov.

"To, da se v tej državi zapira samo ene, drugih pa ne, je obramba dela osumljencev, ki se branijo s političnimi floskulami in ustanavljanjem prvoborčevskih organizacij, namesto da bi argumentirano zavrnili sume kaznivih in drugih dejanj," je prepričan in dodaja, da so se v "primežu organov pregona znašli vidni posamezniki iz prav vseh političnih strank".

"Kdor krade ali krši zakon, naj bo za to sankcioniran, protipravno pridobljeno premoženje pa naj jim bo odvzeto," sklene Sajovic.

Če so prsti umazani od marmelade, je konstrukt
Podobnega mnenja je tudi vodja poslanske skupine SD-ja Dušan Kumer, po čigar mnenju gre že za ustaljeno frazo. "Ko te obiščejo organi pregona, ko te dobijo s "prsti v marmeladi" in ko ne moreš, nočeš ali ne veš kaj drugega reči, povej, da gre za politični konstrukt," pravi.

Obenem pa se sprašuje, da če nemara obstaja seznam levih in desnih politikov, naj se ga javno objavi, da se bo vedelo, kdo pripada komu.

Desnica in levica po potrebi
Da gre zgolj za neargumentirane obtožbe, so prepričani tudi v Zaresu. "Sicer pa vrsta ljudi, ki so danes v kazenskih postopkih, pripada politični levici. Res pa je, da desnica uvršča ljudi v politične tabore glede na dnevne potrebe. Boško Šrot je bil npr. do začetka kazenskega postopka zoper njega v vseh SDS-ovih izjavah bivši član SD, odkar pa – zaradi potreb njihovega predsednika - dokazujejo politično motiviranost kazenskih postopkov, so na to pozabili," pravijo v stranki.

Na vprašanje, kako komentirajo očitek, da se kljub številnim medijskim objavam o domnevnih nepravilnostih npr. Zorana Jankovića in Mira Senice ne zgodi nič, v Zaresu odgovarjajo, da "ko bodo hišne preiskave potekale na podlagi medijskih zgodb, bo dokončno konec pravne države". Za odgovor na to vprašanje so pristojni organi pregona, še dodajajo.

SLS: Analiza bi dala zanimive rezultate
"Nedvoumen odgovor na to vprašanje bi zagotovo lahko podala statistična analiza primerov tovrstnih preiskav, kar bi morda bil tudi izziv za preiskovalne novinarje," so v SLS-u odgovorili na vprašanje, kako komentirajo včerajšnje Kanglerjeve izjave, da so preiskave političen konstrukt.
V stranki so prepričani, da bi takšna analiza dala "zanimive rezultate in tudi odgovor o tem, koliko obsežnih preiskav, predvsem v soju medijskih žarometov, je bilo izvedenih v tem mandatu proti pomembnim članom opozicije in tudi svoji lastni notranji vladni opoziciji ter koliko nasproti pomembnim ljudem iz kroga osrednjega jedra sedanje vladne koalicije."

Pričakujejo, da bo policija svoje delo opravila profesionalno in neodvisno ter "končno ugotovila, kar imajo ugotoviti".

SDS: Več primerov sumov nepravilnosti pri delu policije
V SDS-u sicer pravijo, da konkretnega primera ne morejo komentirati, ker ga ne poznajo dovolj natančno, a dodajajo, da se je težko znebiti občutka, da policija dela v skladu z interesi nekaterih gospodarskih in političnih elit. Kot primer navajajo preiskavo primera Baričevič, najem stavbe NPU-ja, ustvarjanje neenakosti pred zakonom, zavlačevanje parlamentarne preiskave in drugo. V povezavi z naštetimi očitki, ki se nanašajo na delo policije, posebej izpostavljajo dvakratni poskus interpelacije Katarine Kresal, ki pa niso uspele. Sume nepravilnosti pri delu policije po mnenju SDS-a kaže tudi obravnava ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in njegovih sinov pri poslih z zemljišči.