V razpravi mladih o JEK-u 2 so sodelovali dodiplomski, magistrski in doktorski študenti s Fakultete za elektrotehniko, Pravne fakultete, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za družbene vede, Fakultete za strojništvo, Fakultete za gradbeništvo in geodezije in Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Po svetu deluje 415 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo 10 odstotkov vse elektrike, a je ta delež različen. V državah članicah OECD-ja, ki združuje najbolj razvite države sveta, je delež jedrske energije pri proizvodnji elektrike 20-odstoten, v EU-ju pa 27-odstoten, je v uvodu dejala moderatorka pogovora Renata Dacinger.

Najprej so udeleženci razprave odgovarjali na vprašanja energetske samooskrbe v Sloveniji.

Trije osrednji viri električne energije v Sloveniji so trenutno jedrska energija, hidroenergija in premog, je v začetku orisal Tomaž Terčič, magistrski študent programa elektrotehnika na Fakulteti za elektrotehniko. "Najbolj kritičen del našega elektroenergetskega sistema je TEŠ, ki bo zaradi neekonomičnosti delovanja počasi izšel iz sistema. Zaradi tega manka bomo potrebovali drug vir energije."

Slovenija je del enotnega evropskega elektroenergetskega omrežja, znotraj katerega mora vsaka država "oddelati svoj del", da je preskrba z elektriko zagotovljena, je pojasnil Adam Šiško, magistrski študent programa energetika na Fakulteti za strojništvo. "Pomembna je primarna regulacija frekvence. Z električnimi generatorji velikih mas ustvarjamo vztrajnostni moment, inercija pa omrežju daje stabilnost in robustnost ter omogoča, da se velika količina energije prenaša na dolge razdalje." Gre za prenosno omrežje, ki se ne ozira na državne meje, medtem ko je distribucijsko omrežje tisto, ki je povezano z odjemalci in kamor priklapljamo manjše sončne elektrarne.

Terčič je ob tem poudaril, da jedrske elektrarne proizvajajo energijo v pasu, torej ves čas enakomerno. Na drugi strani pa OVE, predvsem fotovoltaične elektrarne energijo proizvajajo v konicah, ob odsotnosti vetra ali sonca pa ne delujejo. Šiško je dodal, da velike elektrarne, kot je jedrska, delujejo kot hrbtenica sistema in na ta način celo omogočijo priklop večjega deleža OVE-ja v omrežje.

Staša Korpič, študentka dodiplomskega programa fizika na Fakulteti za matematiko in fiziko ter članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost, pa je opozorila, da lahko centraliziran sistem elektroenergetskega omrežja z velikimi elektrarnami v primeru naravnih nesreč prinaša tudi tveganja in da bi bila demokratizacija proizvodnje elektrike v tem pogledu smiselna. Mogoče pa so po njenem mnenju tudi prilagoditve porabe.

Kevin Mekicar, diplomirani inženir strojništva in magistrski študent programa gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, je izrazil dvom o sezonskem shranjevanju energije v obliki vodika. Tega bi ob presežkih proizvodnje iz fotovoltaičnih elektrarn proizvajali s postopkom elektrolize. "Ta tehnologija je šele v fazi razvoja," je dejal.

V skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma se morajo države članice EU-ja razogljičiti do leta 2050, do takrat pa postopoma zniževati izpuste toplogrednih plinov. Staša Korpič je poudarila, da je jedrska energija, vključno s procesom gradnje, glede na enoto proizvedene energije najmanj obremenjena z ogljičnim odtisom. "Po drugi strani pa je treba v zvezi s podnebno krizo delovati čim hitreje. Iz tega vidika ima jedrska elektrarna določen minus, saj bo zgrajena šele čez 15, 20 let, ta gradnja pa ne bi smela na stranski tir potisniti čimprejšnjega razogljičenja Slovenije, ki mora biti prioriteta."

Patrik Marčetič, magistrski študent programa mednarodni odnosi na Fakulteti za družbene vede, je poudaril pomen samooskrbe z električno energijo tudi z vidika nacionalne varnosti in suverenosti. V primeru visoke uvozne odvisnosti bi bili v primeru spora z določeno državo lahko na slabšem, je poudaril.

Potresna varnost, jedrsko gorivo, jedrski odpadki

V drugem delu pogovora so udeleženci pretresali varnostna vprašanja. Kevin Mekicar s fakultete za gradbeništvo je dejal, da je Slovenija potresno precej ogrožena. Vendar so kritični objekti, kot so jedrske elektrarne, zgrajeni z veliko večjimi dejavniki varnosti in preživijo najmočnejše potrese "brez resnih tveganj za izpuste," je zagotovil. Tudi reaktorska zgradba obstoječega NEK-a bi v primeru najmočnejšega potresa, kot smo ga doslej zaznali v Sloveniji, ostala nepoškodovana, je dodal. Novejše jedrske elektrarne pa so glede potresne varnosti še bolj izpopolnjene.

V jedrski elektrarni v Krškem za gorivo uporabljajo do 5-odstotno obogaten uran, izotop urana 235. Uran naročijo pri evropskem podjetju, gorivne elemente pa izdelajo v ZDA. Ob vsakem remontu zamenjajo tretjino od 121 gorivnih elementov, gorivne elemente za NEK prepeljejo z ladjo iz ZDA (Južne Karoline) v Koper, kjer posebne zabojnike, v katerih so shranjeni gorivni elementi, naložijo na tovornjake in dostavijo v jedrsko elektrarno, je proces uvoza goriva opisala moderatorka Renata Dacinger. Adam Šiško s fakultete za strojništvo je pri tem poudaril, da dokler gorivo ni vloženo v reaktorsko sredico, to ni reaktivno, kar olajša njegov prevoz.

Pri jedrskih elektrarnah nastaja več tipov odpadkov. Nizko- in srednjeradioaktivni odpadki so predvsem orodja, predmeti, odslužene naprave in oblačila, ki so bili v stiku z radioaktivnimi snovmi in oddajajo ionizirajoče sevanje. Da se njihovo sevanje izenači z okolico, traja približno 300 let. Visokoradioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo poleg močnega sevanja oddajajo veliko toplote, zato je ravnanje z njimi zahtevno, radioaktivni pa ostanejo tudi več kot 10.000 let, navaja Agencija za radioaktivne odpadke.

Vse izrabljeno gorivo od leta 1981 do danes v NEK-u shranjujejo v posebnem bazenu in v suhem skladišču za izrabljeno gorivo. V bazenu je 893 gorivnih elementov, ki tehtajo dobrih 500 ton, in 592 v suhem skladišču, ki tehtajo dobrih 300 ton. "Ko elektrarna neha obratovati, je zgradba za suho skladišče po 60 letih velika okoli 3000 kvadratnih metrov," je pojasnil Šiško. Sveži gorivni elementi so, dokler oddajajo toploto, nameščeni v bazenu, nato pa so prestavljeni v suhi del, kjer so pod nadzorom.

Ekonomika in finančna slika projekta

Če bo na novembrskem referendumu sprejet družbeni konsenz glede izvedbe JEK-a 2, se napoveduje sprejetje zakona o JEK-u 2, je glede zakonodajnih podlag za projekt pojasnil Ajas Midžan, doktorski študent programa gospodarsko pravo na Pravni fakulteti. "Sam bi navedel tri teme, ki se mi zdijo najbolj bistvene, a si želim, da bi bil zakon bolj zaokrožen in bi obsegal več tem." Kot prvo je navedel umeščanje v prostor, od katerega bodo odvisni finančni kazalniki investicije, saj bodo, dlje, kot bo trajalo, višji tudi stroški. Trenutno smo v prvi fazi, v kateri usklajujemo osnutek državnega prostorskega načrta, ki bo podlaga za prostorsko umeščanje. "Širša želja zaradi ekonomike je, da bi pospešili postopke," je dejal in dodal, da upa, da bodo pri tem pristojna ministrstva operativna in kooperativna. Kot drugo je navedel financiranje in vlogo države pri financiranju projekta. "Država ima strateško udeležbo, a bi morali nastaviti tudi možnosti za financiranje zasebnikov, kar bi lahko razdelali že v zakonu." Tretji vsebinski sklop, ki bi biti moral po Midžanovem mnenju vključen v zakon, pa je nadzor nad dobavnimi verigami. "Pri NEK-u je bilo dobro to, da so naši inženirji ves čas preverjali, kakšne materiale uporabljajo dobavitelji, in so se urili v tovarnah. Znova bi morali ubrati enak pristop."

Matej Lino Pirc, doktorski študent programa ekonomske in poslovne vede na Ekonomski fakulteti, je dejal, da so finančna tveganja pri sami gradnji jedrske elektrarne predvsem na strani kapitalskih stroškov, saj ti predstavljajo od 60 do 70 odstotkov vseh stroškov. "Ključno je, da investitor zagotovi čim večji delež lastniškega financiranja, kar pomeni, da bo delež dolžniškega financiranja manjši. S tem se izognemo prvi nevarnosti, ki je volatilnost mednarodnih trgov z vidika obrestne mere. Če bi se obrestne mere povečale, bi se namreč povišal tudi sam strošek financiranja, kar se prenese v višjo ceno električne energije, ki bi bila v prihodnje proizvedena v JEK-u 2."

Lino Pirc je pri tem opozoril tudi na zamude pri gradnji, ki prav tako povzročajo stopnjevanje stroškov, predvsem pri francoskem in ameriškem izvajalcu. "Za najboljša so se izkazala, korejska, kitajska in ruska podjetja. Kitajska in ruska podjetja bi lahko predstavljala tveganja zaradi geopolitičnih trenj. Pomembno je, kdo bi objekt gradil, da gradnja ne bo še daljša in bo to dodatno povečevalo stroške gradnje in cene elektrike." Da bi bila finančna slika ves čas transparentna, bi morali biti ključni podatki javno dostopni, je še dodal Pirc, dobrodošel je tudi nadzor civilne družbe, zasebnih vlagateljev in države.

Patrik Marčetič s Fakultete za družbene vede je ob tem dodal, da bi pripravljenost za soinvestiranje lahko iskali v sosednjih državah, kot so Italija, Madžarska in Hrvaška.

Gradnja, če bi do nje prišlo, bi predstavljala najdražji projekt v samostojni Sloveniji, je dejala Staša Korpič, podatki, s katerimi razpolagamo pred referendumom, pa so precej skopi. "Mi želimo biti energetsko samooskrbni, a če je elektrika, ki jo proizvedemo, dražja od tiste, ki je na trgu, jo bomo kupovali na trgu," je opozorila.

Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, je v uvodu dejal, da je Slovenija skupaj z Evropo na pragu energetskega prehoda, zato je pomembno, da se v razpravo vključujejo tudi mladi iz različnih strok. Lotrič je poudaril, da se bodo z zelenim prehodom potrebe po elektriki povečevale. Spomnil je na energetsko krizo in strateški pomen samooskrbe z elektriko, pri čemer je podprl vlogo jedrske energije. "Prav vi boste generacija, ki bo najbolj občutila posledice takšne ali drugačne odločitve glede nove jedrske elektrarne v Sloveniji," je pred razpravo dejal mladim razpravljavcem.

Minister za visoko šolstvo Igor Papič, sicer doktor elektrotehnike, je izrazil veselje nad tem, da se v razpravo vključujejo študentje različnih strok, tako naravoslovnih kot družboslovnih smeri. Poudaril je, da se v načinu obratovanja elektroenergetskega sistema, kot ga poznamo, proizvodnja prilagaja porabi. S prehodom na obnovljive vire pa se bo ta princip spremenil. Ključna prihodnja vira električne energije v Sloveniji bosta po njegovem mnenju sonce in jedrska energija. S presežki elektrike, ki jih bo sončna energija proizvajala poleti, jedrska pa ponoči, bi lahko izdelovali vodik, ki se lahko uporablja kot gorivo, ali za proizvodnjo toplote in elektrike. Vodik bi lahko nastopil kot zamenjava za zemeljski plin oziroma kot sezonski hranilnik za obdobja, ko z OVE-jem ne bo mogoče proizvajati velikih količin elektrike.