24. novembra se bodo državljani izrekali na referendumu z vprašanjem: "Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?" Danijel Levičar, državni sekretar za nacionalni jedrski program, je v oddaji pojasnil, da bo v primeru pozitivnega izida referenduma sledila priprava in sprejem zakona o pripravi projekta JEK 2. "Na vladni delovni skupini za koordinacijo projekta JEK 2 smo že identificirali vsebine, ki jih bo treba zakonsko urediti. Predvsem bo treba definirati procese strateškega odločanja, okrepiti ekipe in se z vso resnostjo lotiti načina financiranja." Levičar je ob tem izjavil, da se s primernim financiranjem projekt ne bo financiral iz državnega proračuna. Na primerjave, da bi bila vrednost naložbe v JEK 2 primerljiva z letnim proračunom države, pa je odgovoril, da celotna naložbena vrednost elektrarne ne bo porabljena v enem letu, saj se elektrarna gradi vsaj sedem let in se bo naložbeni vložek porazdelil po več letih.

Dejan Paravan, generalni direktor v družbi Gen energija, je dejal, da gre pri projektu JEK 2 za zelo velik in kompleksen projekt. V družbi ocenjujejo, da potrebujejo približno štiri leta do končne odločitve. "V teh štirih letih bo treba razdelati več področij istočasno. Najprej proces umeščanja v prostor in s tem povezane študije, sledi proces jedrskega licenciranja. Tip elektrarne, ki bo izbran, mora biti ustrezno preverjen in licenciran, enako sama lokacija. Naslednji sklop je proces izbora dobavitelja. Ta proces je še posebej zahteven in pomemben, ker izkušnje iz tujine kažejo, da je vsak evro, vložen pred dokončno odločitvijo, z vidika zmanjševanja tveganja in dobrega načrtovanja izjemno pomemben." Paravan je poudaril, da je proces izbora dobavitelja zelo zahteven in bo terjal tudi visoke finančne vložke. "Zelo pomemben sklop je zapiranje finančne konstrukcije in izdelave vseh ekonomskih analiz in analiz tveganj, ki bodo izjemno pomembne pri sprejemanju dokončnih odločitev."

Zoran Kus iz nevladne organizacije Umanotera pa meni, da je glavni argument proti vlaganju jedrsko energijo tako hiter razvoj obnovljivih virov energije, da mu je pravzaprav težko slediti.
"Obnovljivi viri energije se podvojijo na vsake dve do tri leta. V zadnjih letih se temu pridružuje razvoj hranilnikov, katerih kapacitete se vsako leto podvojijo. Hiter razvoj pa prinaša tudi hitro zniževanje cen elektrike." "Danes je svetovna cena sončne energije okrog štirideset dolarjev na megavatno uro. Do leta 2030 naj bi ta cena padla celo na dvajset dolarjev," je poudaril Kus. To pa bi lahko pomenilo, da bo cena jedrske energije, ko bi bil JEK 2 zgrajen, bistveno predraga. Prav tako naraščajo cene novih jedrskih reaktorjev, ki naj bi se povečale za petintrideset odstotkov, obenem prihaja tudi do prekoračitev rokov gradnje, zato dvomi, da bi bil JEK 2 zgrajen v sedmih letih po končni investitorjevi odločitvi, ki naj bi bila znana leta 2028.

Dejan Paravan je na vprašanje, kako naj verjamemo, da se bodo trendi obrnili, glede na to, da v zadnjem obdobju na Zahodu nimamo primera učinkovito izvedenega projekta gradnje jedrske elektrarne znotraj finančnih okvirov, odgovoril, da se projekti izvajajo v roku v državah, ki elektrarne gradijo kontinuirano, to sta npr. Kitajska in Južna Koreja. "Na Zahodu pa je bilo daljše obdobje mrtvila, premalo naložb, in ker se določeni tipi elektrarn gradijo prvič, se šele vzpostavljajo dobaviteljske verige. Slovenija ne bo prva, ki bo gradila nov reaktor, in ko izbiramo tipe elektrarn, smo zelo pozorni, da jih ponujajo preverjeni dobavitelji. Verjamemo, da bo industrija ustrezno napredovala, to je nujen pogoj. Če ne bo napredovala in ji ne bo uspelo zagotoviti gradnje v roku, potem bo takšna ekonomika vprašljiva in se bomo tudi mi zelo težko odločili, da izvedemo ta projekt."

Izidor Ostan Ožbolt iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je odgovarjal na vprašanje, kako naj si predstavljamo stabilnost elektroenergetskega sistema po zaprtju Teša in Nuklearne elektrarne Krško, ki naj bi obratovala vsaj do leta 2043. Ostan Ožbolt je spomnil na stanje pred dvema letoma, ko sta bila hkrati zaustavljena tako Teš kot NEK, slabo je bilo tudi hidrološko stanje, zaradi česar niso optimalno delovale hidroelektrarne. "Takrat je bila nekaj ur oziroma cel dan vozna odvisnost približno 98-odstotna." Zato se moramo vprašati, kaj bomo po letu 2026 ali 2028, ko bo iz omrežja izklopljen Teš, in kako bomo zagotavljali elektriko v vmesnem obdobju, saj JEK 2 ne bo zgrajen pred letom 2040, meni Ostan Ožbolt. Poudaril je pomen vlaganja v obnovljive vire energije, v sončne in zadružne vetrne elektrarne zunaj Nature 2000 in vlaganja v energetsko učinkovitost. Hkrati meni, da bi morali zgraditi še kakšno dodatno plinsko turbino, ki bi v desetih letih prešla na zeleni vodik. "Težava vozne odvisnosti je, če smo mi popolnoma odvisni od moči. Mi pa imamo že danes dovolj elektrarn, da smo lahko neodvisni na ravni moči, če bi prišlo npr. do energetske krize in bi okoliške države zaprle pretok elektrike."

Dejan Paravan je potrdil, da ima Slovenija dobro prenosno omrežje, ki omogoča zanesljiv pretok elektrike iz drugih držav, a dodal: "Uvažamo vse naftne derivate, ker nimamo nafte, ne rafinerije, uvažamo ves zemeljski plin in obenem nimamo skladišča zemeljskega plina. Edini vir energije, ki ga imamo, je električna energija. Seveda smo lahko tudi brez tega, a gre za strateško odločitev. Nujna ni nobena tehnologija, lahko imamo sistem brez vetrnih, sončnih elektrarn, brez jedrske elektrarne, premogovne itd. A z diskurzom, ko vse tehnologije negiramo in projekte eliminiramo, pridemo do tega, da v Sloveniji ničesar ne zgradimo."

Gregor Novak, direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija, je poudaril, da ni proti jedrski energiji, temveč za pametno energijo. Ena od možnih tehnologij so tudi mali modularni jedrski reaktorji, četrta generacija jedrskih elektrarn. Po njegovih besedah bo v prihodnje potrebna nekakšna mešanica energetskih virov. Opozoril je tudi na nefosilni plin, saj naj bi JEK 2 potreboval rezervno kapaciteto – plinsko elektrarno moči tisoč megavatov, ki se zažene med zaustavitvami oziroma pri remontih. Novak predlaga, da se z JEK-om 2 počaka pet, deset let in se nato oceni, ali bo še smiseln.

Kus je dejal, da v tem trenutku težko govorimo tako o stoodstotnem OVE-ju ali o jedrskem scenariju. "Za oboje je treba pripraviti številke. Vemo, da so stroški kapitala za jedrski scenarij zelo visoki, da so verjetno trikrat višji od kombiniranega scenarija z večinskim OVE-jem," je dejal in dodal, da bi morali referendum izvesti pozneje, ko bodo ljudje razumeli razlike v cenah. Tudi Novak ocenjuje, da je referendum razpisan prehitro, vprašanje pa malo zavajajoče. "Izvedimo ga, ko bo več znano, ali bo potrebno," je še dodal.

Levičar pa je odvrnil, da je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo dalo izdelati alternativni scenarij s 100-odstotno preskrbo z OVE-jem, a ga "na žalost še nismo dobili v javnosti". Hkrati je poudaril, da se z glasovanjem "proti" odločimo za scenarij brez drugega bloka, ki pa je za zdaj neznanka.