Mednarodni pregled vhodnih podatkov za analizo ekonomike projekta JEK 2, ki jo je maja predstavila družba Gen energija kot trenutno edini investitor v JEK-u 2, sta izvedli revizijska družba Ernst & Young in francosko svetovalno podjetje Assystem, specializirano za jedrski sektor. Foto: MMC RTV SLO
Mednarodni pregled vhodnih podatkov za analizo ekonomike projekta JEK 2, ki jo je maja predstavila družba Gen energija kot trenutno edini investitor v JEK-u 2, sta izvedli revizijska družba Ernst & Young in francosko svetovalno podjetje Assystem, specializirano za jedrski sektor. Foto: MMC RTV SLO

Mednarodna revizijska družba Ernst & Young je pripravila pregled ekonomske analize projekta JEK 2. Ocenjevala je verodostojnost in zanesljivost podatkov, ki jih je do zdaj, tudi pri obveščanju javnosti, uporabljala družba Gen energija. Agencija je v svoji recenziji upoštevala tako podatke Gen energije kot ocene stroškov, ki so jih opazili pri drugih jedrskih elektrarnah po svetu.

Kot ugotavlja Ernst & Young, so v splošnem ocene stroškov Gen energije, vezane na projekt JEK-a, sprejemljive, nekatere pa so vendarle potrebne izboljšave. Najprej bi bilo treba zmanjšati tveganja stroškov projekta, pri čemer bo najpomembneje jasno določiti stroške financiranja projekta. Cena investicije bo namreč močno odvisna od obrestne mere, ki bo določena za odplačevanje posojil.

Kot navajajo v Gen energiji, bodo kar od 70 do 80 odstotkov naložbe financirali z zadolževanjem in od 20 do 30 z lastnimi sredstvi in s sredstvi domačih in morda tudi tujih partnerjev. Ocenjena naložbena vrednost JEK-a 2, brez stroškov financiranja, pri moči elektrarne 1000 MW pomeni 9,5 milijarde evrov in pri moči elektrarne 1650 MW 15,4 milijarde evrov. Pri čemer Ernst & Young poudarja, da bodo ključno vlogo pri finančni vzdržnosti projekta odigrali prav stroški financiranja oziroma država, ki edina lahko zagotovi ugodne obrestne mere. "Glavno gonilo ekonomičnosti projektov je nizek WACC (povprečni strošek financiranja), ki ga je mogoče doseči le z ustreznim svežnjem vladne podpore," ugotavljajo.

Glede na različne stopnje stroškov financiranja se razlikujejo tudi predvidene prodajne cene elektrike iz potencialnega JEK-a 2 (brez inflacije). Pri dvoodstotni stopnji WACC-a ocenjujejo povprečno potrebno prodajno ceno elektrike iz elektrarne za povrnitev naložbe na 66 EUR/MWh, pri triodstotnem WACC-u bi bila cena 81 EUR/MWh in pri štiriodstotnem WACC-u 99 EUR/MWh. "Finančna konstrukcija in viri financiranja bodo znani in določeni pred dokončno investitorjevo odločitvijo (FID), ki je predvidena v letu 2028," ob tem navaja Gen energija.

Prav cena elektrike je sicer največji dejavnik tveganja za ekonomiko projekta, so opozorili pri Ernst & Youngu. Poleg nje jo pomembno narekujejo še investicijski stroški in stroški financiranja ter sam čas gradnje oz. zamude pri gradnji. "Tveganje projekta je v glavnem povezano z gotovostjo konstrukcijskih stroškov 'čez noč'. Najpomembnejši vpliv na konstrukcijske stroške pa ima čas, v katerem je elektrarna zgrajena. Eno leto zamude pri izgradnji velikega reaktorja predstavlja najmanj pol milijarde evrov dodatnih stroškov. Upoštevanje predvidenih rokov in čim krajšega časa konstrukcije je zato ključnega pomena," je na novinarskem brifingu v prostorih Gen energije povedal namestnik direktorja Assystem France Stéphane Aubarbier.

Po analizi, ki so jo izvedli v Genu, sta dve tretjini scenarijev takšni, da projekt pokrije vse stroške in prinese tudi koristi, tretjina scenarijev pa pomeni izgube. "Ne moremo dati zagotovila, da bo projekt v vsakem primeru dobičkonosen in da tveganj ni," je na brifingu dejal generalni direktor Gen energije Dejan Paravan. Je pa naložba po oceni Gena tudi na podlagi revidirane ocene ekonomike ekonomsko upravičena, zato je po njihovem mnenju projekt smiselno nadaljevati.

Predstavniki Ernst & Younga so na brifingu poudarili tudi pomen ekonomije obsega oziroma zrelost in utečenost dobavnih verig. Projekt JEK 2 bi bil ekonomsko upravičen le, če bi bil del serije podobnih projektov v Evropi, sicer "tvegamo različne otroške bolezni", so opozorili avtorji recenzije.

Na dejstvo, da v zadnjem obdobju na Zahodu nimamo primera učinkovito izvedenega projekta gradnje velike jedrske elektrarne znotraj finančnih okvirov, je Dejan Paravan v četrtek v Studiu ob 17 podobno poudaril, da se projekti izvajajo v roku v državah, ki elektrarne gradijo kontinuirano, to sta npr. Kitajska in Južna Koreja. "Na Zahodu pa je bilo daljše obdobje mrtvila, premalo naložb, ker se določeni tipi elektrarn gradijo prvič, se šele vzpostavljajo dobaviteljske verige. Slovenija ne bo prva, ki bo gradila nov reaktor, ko izbiramo tipe elektrarn, smo zelo pozorni, da jih ponujajo preverjeni dobavitelji. Verjamemo, da bo industrija ustrezno napredovala, to je nujen pogoj. Če ne bo napredovala in ji ne bo uspelo zagotoviti gradnje v roku, potem bo takšna ekonomika vprašljiva in se bomo tudi mi zelo težko odločili, da izvedemo ta projekt," je izjavil Paravan.