Ministrica za obrambo je na seji matičnega odbora DZ-ja glede vrnitve 11. kontingenta Slovenske vojske pojasnila tudi, da v trenutnih razmerah ne bi bilo enostavno iz Herata priti v Kabul, od koder bi bil mogoč civilni polet. Poleg tega se po njenih besedah, ko gre za prevoz, prednost daje tistim, ki so ranjeni in poškodovani. Dodala je še, da navedbe medijev, da je potrdila sodelovanje slovenskih vojakov v Afganistanu v prvih bojnih vrstah, ne držijo.

Vojaki zjutraj prileteli z večurno zamudo
Kot smo poročali, so pripadniki Slovenske vojske, ki so delovali v Afganistanu in so misijo končali pred več kot dvema tednoma, na Letališče Edvarda Rusjana Maribor prispeli nekaj pred 13. uro, čeprav bi morali že ob devetih zjutraj.

Zakaj je spet nastala zamuda, nam Simon Korez, predstavnik za stike z javnostjo pri Slovenski vojski, ni znal pojasniti. Dejal nam je le, da so dobili take informacije. Enajsti kontingent ISAF-a - šestdeset vojakov Slovenske vojske, ki so bili na polletni misiji v Heratu v Afganistanu - je delo svojim naslednikom predal že sredi oktobra, odhod pa je bil predviden med 20. in 26. oktobrom, vendar je bil polet večkrat prestavljen.

Američani ponudili brezplačen prevoz brez protiuslug
Za slovenske vojake je bil previden prevoz z ameriškim vojaškim letalom, in sicer brezplačen, Američani pa naj za to po besedah tiskovnega predstavnika Slovenske vojske Simona Koreza ne bi zahtevali protiuslug.

To je bila tudi edina brezplačna možnost. Druga možnost je bil prevoz do Kabula in polet s komercialnim prevoznikom, kar bi stalo 150.000 evrov in še dodatnih 90.000 evrov za tovor, tretja pa najem letala Adrie Airways. To bi stalo 125.000 evrov, dodatno pa bi morali plačati še prevoz tovora. In ker je bila možost prevoza z Američani edina brezplačna, Slovenska vojska tudi ni spraševala po vzrokih za prestavljanje leta, poroča časnik Večer.

Pomemben dejavnik tudi zagotovljena varnost
Še en pomemben vzrok za odločitev, da Američani poskrbijo za prevoz, je tudi dejstvo, da so bili edini, ki so zagotovili odhod neposredno iz Herata, kjer so bili vojaki nastanjeni. Tako je varnost zagotovljena, česar vojska v primeru prevoza s civilnim letalom ne more zagotavljati. Slovenska vojska za drugo leto načrtuje odkup 60 ur strateškega transporta.

Kot je zapisano, so vojaki naloge svojim naslednikom, 67 vojakom 12. kontingenta, predali že sredi oktobra. Med čakanjem na prevoz so bili nastanjeni v vojaški bazi v Heratu, za njih je veljal enak režim kot za druge, vendar niso opravljali nobenih nalog.

V prve bojne vrste?
Glede vračanja vojakov domov se že oglašajo tudi politiki. Predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Jožef Jerovšek je dejal, da je dejstvo, da vojaki ne morejo priti domov, zelo resna stvar, poroča današnje Delo. Isti časopis je povzel tudi besede ministrice za obrambo Ljubice Jelušič, da si slovenski vojaki želijo večjih izzivov. Trenutno varujejo vojaški kamp v Heratu, delujejo na nadzornih točkah, patruljirajo v neposredni okolici in spremljajo vozila na ožjem območju Herata, razmišljalo pa naj bi se o tem, da bi slovenski vojaki sodelovali v prvih bojnih vrstah.