V DZ-ju se je na seji odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje nadaljevala obravnava predloga novele zakona o verski svobodi, ki pa je člani odbora po nadaljnjih štirih urah še zmeraj niso končali, kar pomeni, da bodo razpravo nadaljevali na prihodnji seji.

"Zakon dosledneje izvaja ločitev države in Cerkve"
Darja Lavtižar Bebler (SD) je dejala, da je bil njen motiv, da je kot podpisnica sodelovala pri vložitvi novele zakona v DZ, ta, da se zagotovi enakopravnost med verskimi skupnostmi in da se zavre privilegiranost določene verske skupnosti.

"Za nas je pomembno, da skozi zakon uresničimo ustavno načelo, ki govori, da so verske skupnosti ločene od države, da so enakopravne in da delujejo svobodno," je poudarila. Zakon je podprla tudi Janja Klasinc (SD), saj meni, da zakon dosledneje izpolnjuje ustavno določilo o ločitvi države in Cerkve.

"Verski uslužbenci brez znakov države bodo nikogaršnji"
Seje se je udeležila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je poudarila, da je zakonska določba, da državne institucije, med njimi tudi Slovenska vojska, ne bodo zaposlovale verskih uslužbencev, v nasprotju s sporazumom, ki ga je vlada podpisala z Rimskokatoliško in Evangeličansko cerkvijo, ki med drugim določa tudi zaposlovanje verskih uslužbencev v vojski.

Opozorila je še, da je člen, ki pravi, da verski uslužbenci v državnih institucijah ne bi nosili znakov države, v nasprotju z mednarodnim pravom oboroženih spopadov in mednarodnim vojaškim pravom. Dodala je, da bi bili verski uslužbenci na vojaški misiji brez znakov države "nikogaršnji".

Cukjati: Nezaslišano, da vlada nima mnenja o zakonu
Jelušičeva je še pojasnila, da vlada o predlogu zakona nima uradnega mnenja, kar pa se poslancu SDS-a Francetu Cukjatiju zdi nezaslišano, zato je predlagal, da odbor od vlade zahteva, da poda uradno mnenje o predlogu zakona.

Prepričan je, da dejstvo, da vlada ni podala mnenja o zakonu, kaže na to, da smo prišli v čudno obdobje parlamentarne demokracije. Meni celo, da si vlada ne upa podati mnenja in da si ne upa nasprotovati zunajvladnim lobijem. Dodal je še, da je predlog zakona izredno nekakovosten, saj je imela zakonodajnopravna služba pripombe na večino členov. Kot pravi, ga moti predvsem to, da so novelo zakona napisali ljudje, ki se ne spoznajo na verske skupnosti.

"Iz tega zakona veje nekaj neprijetnega, hladnega. Gre za odnos predlagateljev, da ne rečem sedanje politike, do verskih skupnosti, pa ne samo do katoliške, ampak tudi do evangeličanske, pravoslavne, muslimanske in tako dalje. Ni zaslediti, da gre za nek razumevajoč, dobrohoten pristop, ampak za odnos, ki temelji na nezaupanju do verskih skupnosti, na nek način sovražnem odnosu," je opozoril Cukjati.

Njegov poslanski kolega Vinko Gorenak pa je predlagal, da odbor obravnava to točko dnevnega reda na prihodnji seji, s čimer bi dali koaliciji čas, da uskladi svoja stališča do spornih točk zakona, ki po njegovem mnenju onemogočajo normalno delovanje Slovenske vojske in ministrico postavlja v nezavidljiv položaj, "ko prestopi mejo ali ko pride v Bruselj". Člani odbora so njegov predlog zavrnili.

Jerovšek: Dlje poslušam razpravo, bolj mi je hudo
Jože Jerovšek (SDS) je zatrdil, da se zakon z določili glede verskih uslužbencev v vojski odpoveduje civilizacijskim standardom. "Dlje poslušam razpravo in rešitve iz tega zakona, čedalje bolj mi je hudo ob spoznanju, koliko dobesedno stalinističnih usedlin je ostalo na tem prostoru. Ideološko sovraštvo, nestrpnost kot tipične oblike stalinizma še delujejo," je dejal.

Direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič je zavrnil, da je zakon sovražen do verskih skupnosti in dodal, da se lahko tako vprašanje postavlja samo človeku, ki bi hotel, da je tako. Pojasnil je, da zakon ne krši Natovih standardov, saj ne ukinja verske oskrbe v vojski, da morajo biti verski uslužbenci zaposleni v vojski pa, kot pravi, ni Natov standard. "Nikogar ne izganjamo iz vojske," je poudaril.

Novela zakona na novo ureja financiranje
Zakon o verski svobodi med drugim na novo ureja financiranje verskih skupnosti, ki je po predlogu novele zakona urejeno na dva načina. Z donacijami in proračunskimi sredstvi. Količina teh se ne spreminja (okoli 2,4 milijona evrov), lahko pa se spremeni način "rezanja pogače" posameznim verskim skupnostim.

Sredstva naj bi se namreč delila glede na število tistih, ki so v izračunih za plačilo dohodnine izrazili namero, da del sredstev (0,5 odstotka ali manj) namenijo verski skupnosti po svoji izbiri. Pri tem je znesek omejen na največ 12 evrov na posamezno donacijo.

Zakon ureja tudi registracijo verskih skupnosti (ustanovi jo lahko 10 polnoletnih oseb, ne več 100, kot to velja v zdaj še veljavnem zakonu), registracijo pa razširja tudi na svetovnonazorske skupnosti, ki imajo tako enake pravice kot verske skupnosti. Zakon odpravlja plačilo države za duhovno oskrbo v smislu zaposlovanja verskih specialistov, saj država skladno z odločbo ustavnega sodišča tega ne sme početi. Novost je tudi možnost koriščenja letnega dopusta v času verskih praznikov posamezne veroizpovedi, ki ni že državni praznik.