Sklep, da se odbor za obrambo zaradi uhajanja prisluhov seznani z metodami poseganja policije v obrambni resor, je tudi edini sklep, ki ga je odbor sprejel.

Drugi sklep, da pozove vlado, "da prepreči zlorabo policije v politične namene, ker močno škoduje varnosti in ugledu države ter ruši institucije države," kot so zapisali predlagatelji seje, so poslanci zavrnili. Druga dva sklepa, med drugim to, da se notranja ministrica Katarina Kresal in pravosodni minister Aleš Zalar obrambni ministrici Ljubici Jelušič opravičita, ker se je znašla v spisih, čeprav ni osumljena, je poslanec SDS-a Robert Hrovat predlagal med sejo. Sklepa nista bila sprejeta.

Seja sklicana na pobudo SDS-a
Sejo so sklicali na pobudo SDS-a zaradi prisluhov pogovoru med obrambno ministrico Ljubico Jelušič in poslancem SNS-a Zmagom Jelinčičem. Po telefonu sta govorila o letalskem muzeju, ki ga je želel Jelinčič postaviti v Murski Soboti. Na ministrstvu so glede prisluhov, o katerih so mediji poročali 30. marca, pojasnili, da Jelušičeva s prisluškovanjem ni bila seznanjena.

Obrambna ministrica je na seji odbora za obrambo poudarila, da po službenem telefonu ne govori o strogo zaupnih zadevah, ki bi lahko ogrožale varnost države. Dejala je, da se v prisluškovanja lahko ujame vsakdo, kar pa ni problem. Problem je namreč sistemski, saj so rezultati prisluškovanj dostopni obtožencem preko sodnih spisov. V zvezi s tem so, tako ministrica, na vladi že razpravljali in se zavedajo, da je treba najti rešitev, tudi z zakonodajo in operativnimi postopki, da rezultati prisluškovanj ne bi več bili posredovani javnosti.

Na sejo je bil povabljen tudi direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek, ki je dejal, da se ministrici ne prisluškuje in da so vse postopke izvajali na podlagi odredbe sodišča. Da bi pojasnil, da ni nujno, da so informacije o prisluhih prišle v javnost s policije, je razložil, da so v skladu z zakonom o kazenskem postopku morali celotno zadevo predati tožilstvu, to pa preiskovalnemu sodniku. Dodal je, da ima obramba obtoženega možnost vpogledati v spis, kar so v tem primeru tudi storili.

Anderlič: Jasno, kdo je informacije posredoval javnosti
Član odbora Tone Anderlič je v zvezi s tem dejal, da je že jasno, kdo je informacije posredoval javnosti, in da se na odboru namiguje, da je policija zlorabila svoje pristojnosti. Predlagatelje seje je vprašal, od kod jim take utemeljitve, češ da gre za hude in težke besede. Po njegovih besedah je namreč razvidno, da ni šlo za prisluškovanje na Morsu, ampak za to, da se je ministrica, kot stranski produkt, ujela v prisluškovanje.

Tudi državnemu sekretarju na ministrstvu za notranje zadeve Goranu Klemenčiču, ki je nadomeščal ministrico Katarino Kresal, se problematično zdi to, da informacije o prisluškovanju prihajajo v javnost. "MNZ-ju in policiji je skrajno zoprno, da so se podatki pojavili v javnosti. To se nam zdi nesprejemljivo in škodljivo, saj povzroča mešanje megle," je dejal poslancem in pojasnil, da je primer že prevzela informacijska pooblaščenka. Nadzor bo med drugim izveden tudi na okrožnem državnem tožilstvu v Kopru.

Klemenčič je dejal, da je policija Černačevi komisiji že sporočila, da so prenehali razlogi za odlog parlamentarnega nadzora v zadevi Jelinčič.

"Šlo je za prestižne boje znotraj vlade"
Po drugi strani je predsednik Jožef Jerovšek (SDS) prepričan, da je bil prisluh "plasiran", saj je v tem primeru "šlo za prestižne boje znotraj vlade, kdo bo primadona vlade. Šlo je za škodo obrambnemu resorju in osebno diskreditacijo ministrice. Lepo bi bilo, če si ministri v nacionalnem interesu ne bi škodovali." Po njegovem mnenju se v Natu ob takem primeru lahko začnejo spraševati, ali je Slovenija kredibilen partner v zavezništvu. "Kredibilnost države je zelo načeta," je sklenil.

Medtem so ga poslanci koalicije pozvali, naj sejo končajo, in sicer z argumentoma, da zadeva sodi na odbor za notranje zadeve in da je treba "prenehati to agonijo, ki jo želite (SDS, op. a.) ustvarjati v javnosti, predvsem proti pristojnim institucijam". Slišati je bilo tudi očitke o politiziranju celotne zadeve in manipuliranju z izjavami, saj je bil problem v zlorabi podatkov. Prvi kriminalist je dodal, da ne more sprejeti tega, da se policija zagovarja, ker je delala zakonito. Po njegovih besedah bodo na policiji poskušali ugotoviti, kako sankcionirati tako uhajanje.

Pristojni premalo odzivni?
Kljub temu pa je Robert Horvat (SDS) koalicijskim poslancem dejal, da gre za nezakonito ravnanje s predpisi, v katerih so udeleženi ljudje, ki niso osumljenci. Poudaril je, da se je v prisluhih znašla ministrica resorja, ki zagotavlja nacionalno varnost. Skrb vzbujajoče se mu zdi tudi to, kako so se pristojni odzvali na to. "Gre za politični incident," komentiral.