Juri je za MMC najprej pojasnil, da je Rehnov predlog priložnost za premik v meddržavnih odnosih, zato ga je treba sprejeti, saj bi znotraj te arbitraže lahko odprli nekaj točk.

Ker je Rehnov predlog le formalen, podaja Juri še vsebinskega. Meni, da bi se bilo dobro pogovarjati o kondominiju, torej o skupnem upravljanju oziroma sovladju obeh držav na določenem delu morja.

Namesto mednarodnega koridorja sovladje morja
Za Hrvate je bilo v sporazumu Drnovšek-Račan problematično to, da je bil "dimnik", slovenski koridor do mednarodnih voda, v bistvu tudi koridor samih mednarodnih voda, s čimer Hrvaška ni imela več skupne morske meje z Italijo. Po Jurijevem predlogu pa bi bil pas v skupnem upravljanju Slovenije in Hrvaške, s čimer bi Hrvaška morsko mejo z Italijo ohranila.

V kondominiju tudi Piranski zaliv
Prav tako je Juri mnenja, da bi zaradi zapletenosti določanja meje in zato, ker ne moremo le zahtevati izhoda na odprto morje, kot kondominij razglasili tudi celoten Piranski zaliv. V Istri naj bi namreč vladala velika naklonjenost za skupno sodelovanje.

Razmišljali naj bi že o skupnem čezmejnem konzorciju malvazije in olivnega olja, konzorcij pa bi lahko imeli tudi ribiči. Pri skupnem upravljanju naj bi bile še posebej upoštevane lokalne skupnosti.

Predlog naj bi uporabili znotraj arbitraže in ga tudi dali v presojo mednarodnim pravnikom, ki naj bi preučili njegovo tehnično izvedljivost.

Zaliv Fonseca v kondominiju treh držav
Pri tem je spomnil na primer zaliva Fonseca v Srednji Ameriki, ki si ga delijo tri države: Salvador, Nikaragva in Honduras. Čeprav ima Honduras največ obale, ni imel dostopa na odprto morje, pri čemer je prihajalo tudi do oboroženih spopadov.

Nato pa ga je Mednarodno sodišče v Haagu leta 1992 po načelu pravičnosti razglasilo za kondominij vseh treh držav. Od takrat nimajo več sporov, lani pa so se odločili, da ga preimenujejo v Zaliv enotnosti (La union).

B. K.