Kacin je na svetu LDS-a ponudil takojšen odstop, vendar je bil sprejet predlog Jožefa Školča, ki je predlagal, da na mestu predsednika ostane do kongresa, na katerem naj bi izvolili novega predsednika.

Kacin je v Odmevih povedal, da bo kongres sklican v najkrajšem možnem času. Če bo v tem času kdo pripravljen prevzeti predsedovanje stranki, pa mu bo z veseljem prepustil mesto vršilca dolžnosti.

Poslanska skupina ujetnica same sebe
Na vprašanje, ali je precenil sebe ali resnično podporo članov stranke je odgovoril, da je januarja stranka presojala, ali naj ostane ali gre, in presodili so, da bo ostal. Dodal je, da z odstopi ni razpadla stranka, ampak poslanska skupina. Ta je bila dolgo časa ujetnik same sebe, s takšnim delovanjem pa nobena poslanska skupina ne more obstajati.

Za odstop se je Kacin odločil sam, presodilo pa je tudi ožje vodstvo stranke. 11 poslancev, ki je ostalo v poslanski skupini, pa je po Kacinovih besedah zelo predanih LDS-u.

Iskanje vodje nekdanje največje opozicijske stranke, ki je v zadnjih javnomnenjskih raziskavah dobila le še šest odstotkov podpore, je zdaj glavna naloga LDS-a. Predsednika bodo člani iskali znotraj stranke, a ne v njenem ožjem vodstvu.

LDS: Kacin se ni pogodil
V stranki zanikajo, da bi se Kacin pogodil in dobil zagotovilo, da bi lahko ostal na kakšni vidnejši funkciji. Kacin pravi, da odločitev o odstopu ni bila težka, umika pa se zato, ker želi, da se LDS prebudi in dokaže bolj, kot jim je to uspevalo do zdaj.

Kacin je za TV Slovenija povedal, da se pogovarja z nekaterimi kandidati in kandidatkami za novega voditelja stranke, konkretnih imen pa ni želel izdati.

Odstop naj bi pred skoraj mesecem Jelku Kacinu predlagal poslanec Aleš Gulič, v stranki pa se je pozneje oblikoval tudi predlog, po katerem naj bi Kacin odstopil šele, ko bi vodstvo stranke našlo predsednika, ki bi bil všeč tudi Kacinu. Ugibalo naj bi se tudi o Jožefu Školču, a ta morebitno vodenje stranke odločno zanika.

LDS tudi o premierjevem predlogu o nenapadanju
Svet LDS-a je obravnaval tudi predlog premierja Janeza Janše o nenapadanju med predsedovanjem Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. V poslanskih vrstah stranke določila, da opozicija med pripravami na predsedovanje in med predsedovanjem vlade ne bi napadala, ne sprejemajo.

Pozivi k odstopu nič novega
O Kacinovem odstopu z mesta predsedsednika nekdaj največje opozicijske stranke se je govorilo že pred kongresom stranke, ki je potekal januarja. Predsednik stranke je takrat zahteval glasovanje o svoji zaupnici, na tajnem glasovanju pa je od 378 oddanih glasov prejel 253 glasov za in 123 proti. Že pred kongresom je iz stranke izstopilo šest članov in poslanec Matej Lahovnik ter nekdanji poslanec Maksimiljan Lavrinc.

Sledila sta izstopa Slavka Gabra in Milana M. Cvikla, pozneje pa so izstopili še štirje poslanci in dve poslanki. Šest nekdanjih poslancev je ustanovilo društvo Zares, še štirje poslanci, na čelu s Tonetom Ropom, ki so izstopili iz stranke, pa so se pridružili Socialnim demokratom.

Liberalna demokracija Slovenije je tako ostala le še z enajstimi poslanci, največja opozicijska stranka pa je po novih okrepitvah postala Socialna demokracija, ki ima 14 poslancev.