Ob začetku šolskega leta tako še vedno niso zapolnjena vsa razpisana mesta, ki so nujna za nemoteno izvajanje učnega programa.

V preteklih letih je mnogo pedagoških delavcev zapustilo poklic – eni zaradi upokojevanja, drugi zaradi zaposlitev z boljšim plačilom, tretje je izrinil sistem. Manko kadra tako zdaj že vpliva na izvajanje programa, pove Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev: "Ne veš, ali boš lahko sestavil urnik in kdo bo določen predmet poučeval. Rešujemo kadrovsko krizo, delamo čudeže."

Sorodna novica Polona Kenda: "Prednost majhnih šol je odnos, otrok ni številka"

Slovenija v tem seveda ni posebnost, gre namreč za globalno težavo. S pomanjkanjem učiteljev in učiteljic se spopadajo tudi denimo v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji. "V Ameriki je v zadnjih letih svoj poklic zapustilo 300.000 učiteljev, v Združenem kraljestvu Velike Britanije jih na leto odide 50.000," pojasni Pečan.

Učinki ministrstva naj bi bili opazni po nekaj letih

Vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Sandi Vrabec ob tem poudarja, da moramo pri reševanju kadrovske slike stremeti tudi k ohranjanju in izboljšanju kakovosti javnega šolstva, saj "reševanje težav največkrat pomeni zmanjševanje kakovosti".

Po njegovem mnenju kakovost lahko dosežemo z ustrezno izobraženimi kadri, pa tudi z ugodnimi pogoji za delo. Na ministrstvu so, kot pravi, že potegnili nekaj potez v smeri večanja privlačnosti poklica, kot je razpis za 100 štipendij za študij v pedagoških programih, 200 pripravništev in posebna finančna pomoč za več kot 300 ljudi za dodatno izobraževanje kot način prekvalifikacije v učiteljski poklic. So pa, kot še poudarja, to srednjeročni načrti, katerih učinki bodo opazni v nekaj letih.