Vlada je na sredni seji opravila več kadrovskih menjav. Tako je razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Ljuba Žnidarja, ki je le po nekaj mesecih dela na ministrstvu podal odstopno izjavo. Žnidarja je vlada za državnega sekretarja imenovala oktobra lani, z imenovanjem pa mu je začela mirovati funkcija poslanca, na katero je bil izvoljen na zadnjih parlamentarnih volitvah.

Tako se bo zdaj vrnil v parlament, iz katerega se bo morala posloviti njegova "zamenjava" - poslanka SDS-a Alenka Koren Gomboc. Ta je v zadnjem času v središču pozornosti zaradi domnevnega ponarejanja spričeval in priporočil, ker je bila v DZ-ju manj kot pol leta, pa ji ne bo pripadalo poslansko nadomestilo.

"Ne gre za namig iz stranke. Je pa res, da s to mojo odločitvijo rešim tudi to zadevo," je za TV Slovenija svojo nenadno odločitev pojasnil Žnidar. Ob tem je dodal, da bi zaradi političnih razmer v državi tako prej ali slej spet bil poslanec: "Po mojih predvidevanjih se bo nova vladna večina oblikovala v roku enega meseca."

Imenovani nadzorniki t. i. slabe banke
Kljub temu pa so ministri na seji imenovali tudi štiri neizvršne direktorje družbe za upravljanje terjatev bank oziroma t. i. slabe banke. Gre za švedska strokovnjaka Arneja Berggrena in Larsa Nyberga, državnega sekretarja na ministrstvu za finance Andreja Širclja ter Moniko Pintar-Mesarič z ministrstva za finance.

Šircelj je bil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade z mandatom na ministrstvu za finance v prejšnji vladi Janeza Janše - takrat je vodil ključne projekte na področjih bančništva, financ in infrastrukture, v letih 2008 in 2009 pa je bil član sveta direktorjev pri Evropski investicijski banki. Pintar Mesaričeva pa je od leta 2007 do leta 2012 opravljala funkcijo vodje sektorja za upravljanje javnega premoženja in nadzora nad zadolževanjem javnega sektorja v okviru direktorata za javno premoženje na ministrstvu za finance.

Nove člane je predlagal minister Černač
Prav tako je vlada razrešila člane sveta Javne agencije za varnost prometa in imenovala nove. Komisija za nadzor nad delom in poslovanjem agencije v letih 2011 in 2012 je namreč ugotovila nepravilnosti, zato na ministrstvu za infrastrukturo in prostor sklepajo, da člani niso skrbeli za delovanje agencije v javnem interesu. Vlada se je tako na današnji seji seznanila z odstopom članice sveta Emilije Placer Tušar in sprejela odločbo o njeni razrešitvi.

Sprejela je tudi odločbo o razrešitvi preostalih desetih članov sveta, in sicer Ivana Prebila, Vinka Možeta, Branka Celarja, Danijela Žibreta, Vesne Kerstin Petrič, Jožefa Zimška, Tomaža Tollazzija, Ivana Voha, Doroteje Omerzu Simič in Geze Farkaša. Ob tem je sprejela sklep o imenovanju Mirka Brniča Jagerja, Bruna Potokarja, Franca Slaka, Boruta Kurmanška, Roberta Severja in Damjana Meška za nove člane sveta agencije. Te člane je vladi predlagal minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač.

Imenovanja v olimpijskem komiteju
Kadrovske spremembe so tudi v strokovnem svetu za šport, kamor je vlada imenovala nove člane na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije za obdobje do 28. julija 2017, do tega datuma pa bo član sveta tudi nekdanji smučarski tekač Robert Kerštajn, ki je nasledil razrešenega Milana Krajnca, predsednika Vaterpolske zveze Slovenije.

Na predlog OKS-ja so bili v strokovni svet za šport imenovani Klemen Bedenik, predsednik Gimnastične zveze Slovenije, Vlado Makuc, strokovni direktor alpskih reprezentanc Smučarske zveze Slovenije in dolgoletni športni delavec na področju alpskega smučanja, Marta Bon, doktorica znanosti, asistentka na fakulteti za šport in članica strokovnega sveta Rokometne zveze Slovenije, Meta Zagorc, doktorica znanosti, dolgoletna športna delavka na področju plesa, Branko Žnidarič, podpredsednik OKS-ja in sekretar Športne zveze Ljutomer, Janez Sodržnik, predsednik Športne zveze Ljubljana, ter Blaž Perko, direktor oddelka za vrhunski šport pri OKS-ju.

Sprememba v vrhu geodetske uprave
Z mesta generalnega direktorja geodetske uprave je vlada razrešila Aleša Seliškarja, ki je po besedah ministrstva za infrastrukturo in prostor podal odstopno izjavo. Razrešitev velja z 28. februarjem, dan pozneje pa bo položaj v. d. generalnega direktorja zasedel Gregor Klemenčič. Klemenčič bo geodetsko upravo vodil do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar za največ šest mesecev.

Razrešen generalni sekretar ministrstva
S položaja vršilca dolžnosti generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU) je razrešila Matija Mrzela, do imenovanja novega pa bo položaj v. d. generalnega sekretarja zasedal Janez Lampe.

Vlada je še odločila, da se s 1. avgustom za mandatno dobo petih let na položaj direktorja urada za mladino ponovno imenuje Petra Debeljaka, in sicer z možnostjo ponovnega imenovanja.

Ob tem so ministri dali še soglasje k imenovanju Marine Barovič za direktorico Splošne bolnišnice Trbovlje. Barovičeva je omenjeno bolnišnico vodila že pretekla dva mandata.

Kadrovski cunami na finančnem ministrstvu
Ko je vodenje finančnega ministrstva prejšnji teden začasno prevzel predsednik vlade Janez Janša in sta bila kot nova državna sekretarja imenovana poslanca SDS-a Andrej Šircelj in Marko Pogačnik, je vlada namreč zamenjala tudi vrsto generalnih direktorjev direktoratov.

Z mesta generalnega direktorja direktorata za proračun na ministrstvu za finance je tako razrešila Bojana Pogačarja in za v. d. direktorice tega direktorata imenovala Kristino Šteblaj. Z mesta generalnega direktorja direktorata za javno premoženje in finančni sistem je razrešila Mateja Runjaka in za v. d. generalne direktorice imenovala Moniko Pintar Mesarič, Saša Matasa pa je razrešila z mesta generalnega direktorja direktorata za javno naročanje in za v. d. imenovala Aleksandra Nagodeta.

Tamaro Prezelj je vlada razrešila s položaja generalne direktorice direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance in za v. d. generalnega direktorja imenovala Zlatka Alibegovića. Vlada je ob tem z mesta generalne direktorice Uprave RS za javna plačila razrešila tudi Jano Ahčin in za v. d. imenovala Andrejo Stupar. Za v. d. generalnega direktorja za zakladništvo, ki predtem ni bilo zapolnjeno, pa je imenovala Marjana Divjaka.

Šušteršič razume, a opozarja na način
Šušteršič je v odzivu na menjave na ministrstvu zapisal, da se mu zdi tako ravnanje sicer zakonito, legitimno in da je ob prihodu na ministrstvo tudi sam ravnal podobno. Brez možnosti izbire lastne ekipe je namreč po njegovih besedah težko voditi neko ustanovo.

Edini očitek, ki ga ima nekdanji finančni minister, je, da so bili razrešeni generalni direktorji po njegovih besedah o razrešitvi obveščeni šele po tem, ko se je že zgodila, in da so imeli tako rekoč manj kot en dan časa na voljo za pospravljanje pisarne, slovo od sodelavcev in primopredajo. "To bi se gotovo dalo rešiti na bolj človeški način," je prepričan.

"Vlada skuša zaposliti čim več lojalnih kadrov"
"Vlada se v zadnjih izdihljajih ukvarja predvsem s kadrovanjem politično lojalnih kadrov SDS-a, interesi države so ostali nekje v drugem planu," so prepričani v poslanski skupini največje opozicijske stranke PS.

V Pozitivni Sloveniji ob tem navajajo kadrovske menjave na različnih ministrstvih, v Slovenski odškodninski družbi, Sovi, na Zavodu RS za zaposlovanje, Elesu, na Agenciji za knjigo, Eko skladu, na Kapitalski družbi, Zavarovalnici Triglav, v Telekomu Slovenije in Luki Koper.

V poslanski skupini Pozitivne Slovenije pa so prepričani, da je le del kadrovskih menjav vlade mogoče pripisati posledicam razpada koalicije in izstopu političnih strank iz vlade, v večjem delu pa gre za imenovanja, ki niso povezana s koalicijo in tudi ne z rednimi roki kadrovskih imenovanj.

"Glede na številčnost imenovanj, skrivnostnost postopkov do zadnjega trenutka in prepogosto strankarsko pripadnost kot ključno referenco kandidatov so očitki o neupravičenosti teh postopkov vedno glasnejši," so poudarili v poslanski skupini PS-ja, kjer dodajajo, da vlada po njihovem mnenju skuša zaposliti čim več lojalnih kadrov, nato pa "iz opozicije prihodnji vladi očitati pristranskost, ker bo prisiljena ustrezno ukrepati". "Zasebni visokošolski podjetnik, ki skuša v Sloveniji okrepiti zasebno šolstvo na račun javnega, ne more voditi sektorja za visoko šolstvo v novi vladi, ki ji bo dvigovanje kakovosti javnega šolstva med prioritetnimi nalogami," so izpostavili.

Kot so zapisali, vlada z omenjenim ravnanjem v zadnjih tednih dokazuje, da ne obvladuje nalog, ki so ji naložene: "Še več, državo, ki je v izjemno težkem položaju, 'lastnini' z brutalnim strankarskim kadrovanjem brez primere. Kaj pa bo z državo in njenimi ljudmi, je SDS-u postalo popolnoma vseeno. Pomembno jim je le to, da dokler so na oblasti, zasedejo čim več položajev," ostro končujejo.

Za DL vprašanje lojalnosti manj pomembno, za SDS ne
Na kadrovanje vlade se je odzval tudi Gregor Virant, predsednik stranke Državljanska lista, ki je pred kratkim izstopila iz koalicije. Pojasnil je, da "DL kot stranka s sedmimi poslanci na način kadrovanja v nekdanji koaliciji ni mogla kaj prida vplivati", in dodal, da se s SDS-om niso nikoli prav ujeli pri vprašanjih kadrovanja. Po njegovih besedah sta za DL vedno na prvem mestu kompetentnost in integriteta kandidatov, vprašanje zaupanja in lojalnosti pa jim je manj pomembno. "Pri SDS-u je bilo vedno drugače, to je bila tudi ena od bolečin v dosedanji koaliciji," je dejal Virant.

Obenem je Virant pojasnil tudi, da so na torkovi seji sveta stranke sprejeli sklep, da tisti člani sveta DL-ja, ki so v svetih, nadzornih svetih in podobnih položajih, odstopijo s teh mest, "ker bi lahko kdo rekel, da so prišli tja po politični liniji". Sicer pa so se, kot je zatrdil, vedno držali tega, da so tisto možnost vplivanja na kadrovske odločitve, ki so jo imeli, uporabili za to, da so "postavili kompetentne ljudi, ne pa nekih strankarskih vojščakov". Ob morebitnem dogovoru o novi vladi bodo po Virantovih besedah zahtevali drugačen odnos do kadrovanja.