Foto:
Foto:

Vladna ekipa se je kljub napetim odnosom med koalicijskimi partnericami sešla na redni seji - po besedah ministrice Ljudmile Novak je seja potekala normalno, "kot da bodo v vladi še tri leta".

Vlada je imela kljub trenjem v koaliciji na dnevnem redu kopico pomembnih vprašanj. Minister za delo Andrej Vizjak je dejal, da ima "vrh glave dela", drugi ministri pa niso dajali izjav.

Vizjak je pred začetkom redne seje komentiral zgolj potek pogajanj o reformi trga dela, za katero je dejal, da jo lahko po njegovem mnenju sprejmejo kljub vladni krizi. Dodal je tudi, da sam ni sodeloval pri pisanju pisma, ki ga je njegova stranka SDS poslala v tujino.

Ovadili premierja Janšo
Predstavniki Skupine 29. oktober so na vrhovno državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo zoper Janeza Janšo zaradi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije.
Tožilstvu predlagajo, da zanj zahteva pripor.

Ministri so sicer na seji odločali o arbitraži s Hrvaško, imenovanju direktorjev direktoratov in odškodnini za izbrisane - Evropsko sodišče je namreč državi naložilo, da mora sprejeti način poplačila odškodnin prebivalcem, ki so jih takoj po osamosvojitvi izbrisali iz registrov. Podrobnosti, kako se bodo tega lotili, niso znane, saj ima gradivo oznako zaupno.

Mandati direktorjem direktoratov niso bili potrjeni
Poročali smo, da je minister za izobraževanje Žiga Turk podal več predlogov kadrovskih imenovanj - vlada naj bi na današnji seji v. d. direktorjem direktoratov in generalnemu sekretarju na omenjenem ministrstvu spremenila status iz vršilcev dolžnosti v stalno imenovanje. Ta poteza je v javnosti dvignila veliko prahu, saj so se pojavili očitki, da želi vlada pred odhodom zaposliti "svoje" kadre. A na dnevnem redu današnje seje vseh predlogov kadrovskih odločitev še ni bilo, razlog za to pa še ni znan.

Vlada je sklenila, da za direktorja Arhiva RS imenuje Jožeta Dežmana, ki je to funkcijo doslej opravljal kot vršilec dolžnosti - imenovan je za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja, in sicer od 1. februarja. Poleg tega je s 1. februarjem za dobo petih let imenovala Tomaža Rozmana za generalnega sekretarja MIZKŠ-ja, ki je bil doslej vršilec dolžnosti te funkcije. Ni pa potrdila mandatov direktorjev direktoratov na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kot je bilo sprva napovedano.

Med drugimi kadrovskimi odločitvami je vlada tudi razrešila generalno direktorico direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja Dragico Bac ter kot vršilca dolžnosti na to mesto imenovala Cveta Uršiča.

"Daljša točka" seje vlade zaupne narave
Ministri so se ukvarjali še s predlogom predmeta spora arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi ga državi predložili arbitražnemu sodišču. Ker gre za zaupen dokument, na zunanjem ministrstvu in Uradu vlade za komuniciranje, podrobnosti o tem niso mogli razkriti, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak pa je po seji vlade dejala le, da je bila "daljša točka" na seji vlade zaupne narave v povezavi z arbitražnim sporazumom.

Novela zakona o državnem tožilstvu umaknjena
Vlada pa je z dnevnega reda seje umaknila novelo zakona o državnem tožilstvu, ki naj bi spreminjala postopek imenovanja novih državnih tožilcev - razlog za umik zakonskega predloga še ni znan. Ker ministrstvo za notranje zadeve meni, da ima generalni državni tožilec premajhne pristojnosti, da bi lahko optimalno vodil tožilstvo, naj bi novela predvidela, da bo minister lahko izdal državnotožilski red ali morebitne njegove spremembe le na predlog generalnega državnega tožilca - do zdaj je slednji na spremembe državnotožilskega reda podal le mnenje.