Novi predsednik oziroma predsednica republike Slovenije bo prisegel čez 41 dni, ko se bo končalo desetletno obdobje zdajšnjega predsednika Boruta Pahorja. Pahor se bo tako poslovil še od zadnje izmed treh najpomembnejših funkcij v državi. Kot mu to omogoča zakon, namerava eno leto uporabljati pisarno nekdanjega predsednika v stolpnici TR3 na Trgu republike.

Predsednik države ima po koncu mandata eno leto pravico do pisarne, dveh sodelavcev in službenega vozila z voznikom. V tem obdobju država nekdanjemu predsedniku nudi tudi varovanje. V Pahorjevem uradu so potrdili, da se v pisarno nekdanjega predsednika kot svetovalka z njim seli zdajšnja vodja kabineta Alja Brglez. V tem obdobju bo 59-letni Pahor, ki bo imel po prenehanju mandata naziv nekdanji predsednik republike, poiskal nove službene izzive.

"Po eni strani je naloga republike Slovenije, torej vlade in prihodnjega predsednika ali predsednice Republike Slovenije, da mu pomaga, na drugi strani pa tudi mednarodnih institucij oziroma organizacij, da ga sprejmejo kot nekoga, ki ima poznavanje regije, pozna mednarodne odnose in tudi diplomacijo," meni Boštjan Udovič, s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Pahorja, ki je bil do zdaj predsednik države, državnega zbora, vlade, stranke SD in evropski poslanec, Udovič vidi zlasti v mednarodnem političnem okolju. Kot predsednik je opravil 189 obiskov v tujini, sprejel 84 tujih državnikov in je pobudnik procesa Brdo-Brioni. "Gotovo bi lahko bil posebni odposlanec Evropske komisije na primer za Zahodni Balkan ali pa za prievropske države, tudi za za Mediteran. Lahko bi bil tudi odposlanec zveze Nato, torej za varnostno politiko."

Pahor naj bi se želel vrniti v stranko socialnih demokratov. Za Televizijo Slovenija je sicer pred letom dni dejal: "Nimam načrtov, ki so povezani s slovensko politiko."

Tuji državniki so po prenehanju mandatov odšli na različne poklicne poti. Nekdanji britanski premier Tony Blair danes vodi inštitut za globalne spremembe, ki svetuje različnim vladam, nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je ustanovil fundacijo, ki k aktivni politični udeležbi nagovarja mlade. Jose Manuel Barroso je po koncu vodenja Evropske komisije službo dobil pri ameriški banki Goldman Sachs, nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder pa je po odhodu iz nemške politike prevzel položaje v nekaterih ruskih naftnih podjetjih. Nekdanji norveški premier Jens Stoltenberg pa je kmalu po prenehanju funkcije v domovini postal posebni odposlanec OZN-a za podnebne spremembe, leto dni pozneje pa je postal prvi mož zveze Nato.