Slovenija je z nastopom leta 2024 začela dvoletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, kar je, tudi zaradi vojn v Gazi in Ukrajini, trenutno njena največja zunanjepolitična vloga. Državljani Slovenije pa so s 1. januarjem začeli plačevati obvezni zdravstveni prispevek v znesku 35 evrov mesečno, ki je nadomestil dodatno zdravstveno zavarovanje.

Menjave ministrov

Poslanci so sredi januarja Matejo Čalušić (Gibanje Svoboda) potrdili za novo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nasledila je oktobra 2023 razrešeno Ireno Šinko. To je bila prva izmed številnih kadrovskih menjav v vladi Roberta Goloba v letu 2024.

Skoraj sočasno je vlado pretresla verjetno največja afera v letu 2024, nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Ministrstvo za pravosodje, ki ga je tedaj vodila ministrica iz vrst SD-ja Dominika Švarc Pipan, se je nakupa stavbe, kot se je izkazalo, lotilo zelo površno, saj ni naročilo svoje preverbe cene.

Afera s sodno stavbo na Litijski

Za zapuščeno poslovno stavbo je poslovnež Sebastjan Vežnaver leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov. Pravosodno ministrstvo pa je zanjo plačalo kar 7,7 milijona evrov. Poznejša cenitev je pokazala, da je ocenjena tržna vrednost stavbe ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov. V poznejših revizijah pa so se pokazale tudi številne nepravilnosti.

Zaradi spornega nakupa sta pravosodno ministrstvo zapustila generalni sekretar na ministrstvu za pravosodje Uroš Gojkovič in državni sekretar Igor Šoltes. Februarja je ministrski položaj zapustila še Dominika Švarc Pipan, ki jo je zamenjala nekdanja pravosodna ministrica iz vrst SD-ja Andreja Katič. Sporni nakup še ni dobil epiloga.

Druga večja vladna afera, ki je bila vzrok za odstop ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, je bil precej neposrečen nakup 13.000 prenosnih računalnikov za 6,5 milijona evrov, ki naj bi jih posodili otrokom iz socialno ogroženih družin. Zaradi zapletov z razdeljevanjem so več mesecev preležali v skladišču.

SDS je proti ministrici Stojmenovi Duh zaradi negospodarnega nakupa računalnikov vložil v letu 2024 kar dve interpelaciji, eno spomladi in drugo jeseni. Ministrica pa se je za odstop konec septembra odločila po svoji drugi aferi, in sicer zaradi domnevnega poskusa vplivanja na prekrškovni postopek zaradi prehitre vožnje na službeni poti v Avstriji. Sredi decembra jo je zamenjala Ksenija Klampfer, ki je v vladi Marjana Šarca že vodila ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Menjava na ministrskih položajih se je zgodila tudi na ministrstvu za obrambo, ki ga po izvolitvi Marjana Šarca v Evropski parlament zdaj vodi nekdanji vodja poslancev Svobode Borut Sajovic. Vodenje ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa je po odstopu Darje Felde prevzel dolgoletni direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj.

Zakon o zdravstveni dejavnosti razburil zdravnike

Vlada je na področju zdravstva leto začela z uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka. Sredi oktobra pa se je končala javna obravnava enega izmed ključnih zakonov napovedane zdravstvene reforme, s katero se vsaj na videz Golobova vlada precej muči.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, njen cilj je razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, je naletela na mešane odzive. Predvsem zdravniške organizacije opozarjajo, da prinaša škodljive posledice, zlasti odhode zdravnikov v tujino. Med največjimi kritiki predlagane zakonske novele je zdravniški sindikat Fides, ki še vedno ni zaključil svoje najdaljše stavke, ki traja že eno leto.

Leto stavk

Začetek leta 2024 so zaznamovale številne stavke znotraj javnega sektorja. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je po enodnevni opozorilni stavki 9. januarja zaradi neuresničenih zavez vlade, med drugim glede ločenega zdravniškega plačnega stebra, odprave plačnih nesorazmerij, pomanjkanja kadrov in pogojev dela, začel stavko, ki še vedno traja.

Fides je stavko zaostril s preklici soglasij za nadurno delo zdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih, kar je povzročilo težave v organizaciji dela in odpoved dela zdravstvenih storitev.

Vlada je na stavko odgovorila z ukrepi za zaščito javnega zdravstvenega sistema, med drugim je uvedla možnost preklicev soglasij zdravnikom za opravljanje storitev pri drugih izvajalcih, z odlokom pa spremenila nabor obveznih zdravniških storitev v času stavke. Fides in vlada sta skušala rešiti spor tudi z mediacijo, vendar je bila neuspešna.

3. januarja se je iztekel rok za uresničitev ustavne odločbe glede prenizkih sodniških plač iz junija 2023, zato so tožilci in sodniki nekaj časa opravljali le nujne zadeve oz. so svoje delo večkrat prekinili z enournimi prekinitvami dela. Na podlagi dopolnilne odločbe ustavnega sodišča so bili oboji z avgustovsko plačo deležni povišanja za 12,35 odstotka.

Konec januarja so uradniki na 41 upravnih enotah začeli stavko zaradi prenizkih plač in kadrovske nedohranjenosti. Stavka, ki je nemalokrat povzročila veliko gnečo na upravnih enotah, je bila končana sredi julija. Še vedno pa stavkajo operaterji številke za klic v sili 112, ki prav tako zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje.

Stavkovni sporazum z uslužbenci upravnih enot je bil pozneje dosežen z dodatnim nagrajevanjem za nadpovprečno obremenjene zaposlene in dvigom plač v okviru plačne reforme v javnem sektorju.

Največji uspeh vlade – plačna reforma

Prav plačna reforma v javnem sektorju je bila verjetno največji dosežek vlade Roberta Goloba v letu 2024. Po dolgotrajnih, skoraj dvoletnih pogajanjih, so 25. septembra predstavniki vlade in več kot 30 sindikatov javnega sektorja podpisali dokument o usklajenosti novega plačnega zakona, ki določa nova plačna pravila v javnem sektorju z začetkom leta 2025.

Zaposleni v javnem sektorju bodo postopno dobili višje plače, reforma s plačnimi dvigi pa bo državni proračun v naslednjih štirih letih obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov. Prvo zvišanje je predvideno z januarsko plačo, ki bo izplačana v začetku februarja 2025.

Na novi plačni lestvici bo najnižja osnovna plača enaka minimalni, predvideno je usklajevanje plač z inflacijo.

Številni zapleti

Čeprav je bila plačna reforma ključni uspeh vlade, pa se je njen ugled, vsaj glede na meritve javnega mnenja, čez leto manjšal, za kar so poskrbeli številni zapleti, nevšečnosti, zmeda in afere.

K slabšemu ugledu vlade v očeh javnosti je s svojim javnim delovanjem, nastopi in izjavami prispeval tudi premier Golob. Del javnosti, ki je bolj naklonjen opoziciji, ga odkrito naslavlja, da je lažnivec. Eden od Golobovih primerov podajanja neresnic je bilo denimo hvalisanje z nabavo novega slovenskega superračunalnika z evropskimi sredstvi.

"V preteklih mesecih so bila naša ministrstva zelo uspešna pri pogovorih z Evropsko komisijo in z veseljem lahko povem, da je superračunalnik, ki bo stal v Mariboru, pridobil 50 milijonov nepovratnih evropskih sredstev. Temu bo Slovenija dodala dodatnih 50 milijonov, kar nam bo omogočilo izgradnjo enega najzmogljivejših superračunalnikov v Evropi v vrednosti več kot 100 milijonov evrov," je po poročanju njegovega kabineta v začetku junija na sestanku z vodstvom dravskih elektrarn pojasnjeval premier Golob.

V nagovoru na Generalni skupščini OZN-a konec septembra pa je denimo dejal, da “Slovenija razvija napredno digitalno rešitev, ki povezuje opazovanje zemlje s pomočjo superračunalnika in umetne inteligence” ter da bo sistem “pomagal pri predvidevanju poplav in suše”.

Kasneje se je izkazalo, da je bilo hvalisanje Goloba s pridobljenimi evropskimi sredstvi za superračunalnik preuranjeno, saj je bil prvi rok za prijavo na razpis za evropska sredstva šele novembra. Vlada pa se je s pripravami na razpis seznanila šele konec oktobra.

Evropska komisija je, kot je poročala STA, v okviru prvega roka prejela sedem prijav na razpis za vzpostavitev t. i. tovarn umetne inteligence okoli obstoječih ali novih superračunalnikov. Med njimi pa (še) ni bilo slovenskega stomilijonskega projekta.

Policija ovadila premierja

Še bolj mučni za premierja Goloba so očitki o političnem vmešavanju v delo policije, kar mu je očitala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar.

Policija je namreč po skoraj dveh letih preiskovanj glede trditev Tatjane Bobnar o vmešavanju premierja Goloba v delo policije sredi oktobra ovadila premierja zaradi suma kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje. Odločitev tožilstva glede ovadbe še ni znana.

Domnevno nedovoljene pritiske na nekdanjo notranjo ministrico Bobnar in druge zaposlene na MNZ-ju preverja tudi protikorupcijska komisija, ki je v začetku opravila razgovor s premierjem Golobom, Bobnar in pričami. Golob je postopek označil za farso, očitke pa je po njegovih besedah v celoti zanikal in ovrgel. Bobnar je po razgovoru dejala, da vztraja pri svojih besedah.

Zaostren odnos med premierjem in predsednico republike

Spor med Bobnar in Golobom je precej očitno segel tudi v odnose med premierjem in predsednico republike Natašo Pirc Musar. Med njima se je v letu 2024 kar nekajkrat zaiskrilo.

Tatjana Bobnar je namreč svetovalka predsednice države za človekovo varnost. Na začetku mandata Pirc Musar sta premier in predsednica napovedovala, da se bosta srečevala enkrat mesečno. V zadnjem času so njuna srečanja redka. Nazadnje sta se sestala sredi novembra, pred tem pa marca.

Spor med vlado in predsedniško palačo se je zgodil med drugim na zunanjepolitičnem področju. Sporna so bila predsedničina vabila kitajskemu in alžirskemu predsedniku, saj o tem ni obvestila premierjevega kabineta. V uradu Pirc Musar so pojasnjevali, da ni nikjer določeno, da bi predsednica republike za posredovanje vabila potrebovala soglasje kateregakoli državnega organa.

Državni sekretar za mednarodne zadeve in nacionalno varnost v premierjevem kabinetu Vojko Volk pa je na drugi strani odgovarjal, da se zunanja politika, tudi vabila tujim državnikom, uresničuje v dogovoru med državnim zborom, vlado, predsednico republike in zunanjim ministrstvom.

Drugo merjenje moči med predsednico in vladno koalicijo je bilo imenovanje novega guvernerja Banke Slovenije. Čeprav se je Pirc Musar posvetovala s strrankami vladajoče koalicije, ki je soglasno podpirala državno sekretarko na ministrstvu za finance Sašo Jazbec, je sama raje predlagala Antona Ropa, ker naj bi bil bolj strokovno usposobljen kandidat. Njegovo imenovanje je DZ zavrnil, saj je bilo Ropu naklonjeno le 24 poslancev.

Tretji besedni dvoboj se je pripetil ob razgovorih Bobnar in Goloba glede političnih pritiskov na policijo na KPK-ju. Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je na POP TV dejal, da je nad postopkom na KPK-ju velika senca dvoma, saj KPK po njegovem ni neodvisen, ker urad predsednice države imenuje člane senata KPK-ja. Kar je po Zdolškovih besedah velika hiba postopka, še posebej ob konfliktih med predsednikom vlade in predsednico države.

V uradu predsednice republike so odgovorili, da imenovanje članov senata KPK-ja poteka skladno z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, po katerih je imenovanje funkcionarjev v pristojnosti vsakokratnega predsednika republike, ter da se politika ne sme vmešavati v delo KPK-ja.

Nepravilnosti v policijskih vrstah

Leto 2024 tudi ni bilo prizanesljivo za vodstvo policije in notranjega ministra Boštjana Poklukarja.

Množične nezakonite migracije, ki v zadnjih letih povzročajo številne očitke na delo policije, so se v primerjavi z letom 2023, glede na uradne podatke, nekoliko umirile.

Na velik odpor lokalnega prebivalstva pa je naletela vladna odločitev o izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi konec februarja. Na Obrežju je avgusta začel delovati registracijski center.

Po objavi anonimne spletne grožnje z napovedjo streljanja so aprila na šolah okrepili varnost. Odziv policije, ki je aktivnosti začela šele več dni po zaznavi objave, javnost pa obvestila pred šolami, je bil vzrok junijskega podpisa dogovora o protokolu v primeru povečanih varnostnih tveganj na šolah, izredni nadzor nad delom policije pa je razkril več pomanjkljivosti in nepravilnosti.

Konec poletja in v začetku jeseni so iz občin iz jugovzhodnega dela Slovenije prihajala opozorila in zahteve po urejanju varnostnih razmer, tudi v povezavi z romsko tematiko. Zaradi tega sta minister za notranje zadeve Poklukar in generalni direktor policije Senad Jušić odredila okrepljene aktivnosti policistov na varnostno obremenjenih območjih.

Prvi mož slovenske policije Jušič in minister Poklukar sta bila v zadnjih mesecih leta 2024 deležna pozornosti javnosti, tako zaradi odločitve upravnega sodišča, da je bilo imenovanje generalnega direktorja policije nezakonito in zaradi razkritja številnih nepravilnosti znotraj policijskega centra za varovanje in zaščito, ki skrbi za varnost varovanih oseb, kot so predsednik države in vlade, ministri, izpostavljeni sodniki in tožilci …

Mateja Gončin, ki je tožilka v sodnem postopku proti članom t. i. Kavaškega klana, zaradi česar je bila varovana oseba, je policijo obtožila, da je zoper njo nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe tudi na njenem domu. Varovanju se je zato za nekaj časa odrekla. Pozneje so po umoru na Brdu pri Ljubljani, šlo naj bi za obračun znotraj balkanskih kriminalnih združb, varovanje za Gončin ponovno uvedli.

Minister Poklukar je, še preden je izvedel očitke tožike Gončin od vodstva tožilstva, februarja odredil nadzor na centrom za varovanje. Zaključen je bil avgusta.

V poročilu po pregledu je med drugim ugotovljeno, da center za varovanje in zaščito ni imun na odklonska ravnanja, pri čemer izpostavljajo individualne kršitve delovnopravne zakonodaje, ki pa terjajo proaktiven povečan in stalen nadzor vodstva nad delom policistov (uživanje in vožnja pod vplivom alkohola med delovnim časom, neupravičena uporaba službenih vozil, neupravičeno obračunavanje delovnih ur in dodatkov itd.).

Ugotovitve so seveda vznemirile javnost, policija pa odgovarja, da se je razprava spremenila v neprimeren diskurz.

Poklukar se bo moral tudi zaradi dela centra za varovanje, kot zaradi svojih drugih dejanj zagovarjati tudi na interpelaciji v DZ-ju kmalu po novem letu. Podpora ministru pa naj bi bila vprašljiva tudi v koalicijskih vrstah.

Vloženih pet interpelacij in zahteva po odstopu predsednice DZ-ja

V DZ-ju je bilo v letu 2024 vloženih pet interpelacij. Nekdanji ministrici Švarc Pipan in Stojmenova Duh sta z odstopom izognili zagovoru v DZ-ju (Stojemenova Duh je prvo interpelacijo uspešno prestala), prav tako odstop ni bil izglasovan za finančnega ministra Boštjančiča. Notranjega ministra Poklukarja interpelacija čaka januarja.

Opozicijski poslanci so zahtevali tudi odstop predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič. SDS in NSi sta ji očitala kršenje poslovnika DZ-ja, ustave, zakonov in neprimerno vedenje. Toda za njeno razrešitev je glasovalo le 33 poslancev.

Umiritev inflacije

Vlada si med uspehe v letu 2024 pripisuje tudi umiritev inflacije. Oktobra je bila na letni ravni ničelna, Umar pa za celotno leto napoveduje povprečno 2,1-odstotno inflacijo. Na drugi strani se je gospodarska aktivnost čez celo leto bolj kot ne umirjala. Domače in mednarodne institucije so Sloveniji za letos znižale napoved gospodarske rasti. Umar denimo napoveduje, da bo letos 1,5-odstotna, v 2025 pa naj bi se okrepila na 2,4 odstotka.

Iz gospodarstva so konec leta 2024 prihajali pozivi k ukrepom, denimo k ponovni možnosti čakanja na delo, kot je bilo v času epidemije covida-19, predvsem na račun težav evropske, še posebej nemške industrije. Sicer pa je, kot že vrsto let, največ kritik gospodarstva prihajalo na račun davčnih sprememb. Sprejet je že bil prvi davčni paket, med drugim spremembe zakona o dohodnini in zakona o DDV-ju. Največ razburjenja v javnosti pa ob koncu leta povzroča napovedana nova obdavčitev nepremičnin.

Energetske farse in zdrahe

Kar se tiče gospodarstva je bilo najbolj pestro na področju energetike. Celo leto je veljala regulacija cen energentov, tudi elektrike. Regulacija elektrike naj bi bila konec leta predvidoma ukinjena. Toda na spored je prišla oktobrska uvedba novega sistema obračunavanja omrežnine, ki je povzročila nove muke za Golobovo vlado. Nov sistem obračunavanja omrežnine naj bi po napovedih prinesel pravičnejše plačevanje po sistemu: "Tisti, ki bolj obremeni omrežje, plača več." Agencija za energijo je napovedala, da bo z novim sistemom cena elektrike za gospodinjstva nižja. Vendar se za večino odjemalcev očitno to ni zgodilo.

Vlada je za gospodinjstva regulirala ceno električne energije, za gospodarstvo, ki je po uvedbi nove omrežnine še bolj obremenjeno z visokimi stroški za energente, pa je napovedan interventni zakon za ublažitev stroškov.

Agencijo za energijo, ki je sicer neodvisni organ, je vlada pozvala, naj vrne stari sistem obračunavanja omrežnine in pripravi novega. Premier Golob je zagrozil tudi z morebitnim odpoklicem članov sveta energetske agencije, če se to ne bo zgodilo. Agencija za energijo pa na drugi strani vztraja, da je novo obračunavanje ustrezno in ga bodo modificirali le po potrebi.

Še bolj bizaren, kot je zaplet z omrežnino, je bila uvedba novega pravilnika o učinkoviti rabi energije, ki je začel veljati z novim letom. Novi pravilnik, ki ga je maja 2022 sprejela prejšnja vlada, je namreč prepovedal vgradnjo električnih bojlerjev in nekaterih drugih električnih grelnih naprav. Zaradi odziva javnosti je vlada sporni člen umaknila.

Težave Teša, odpovedani referendum o JEK-u 2

Vlada je morala reševati tudi težave Teša in premogovnika Velenje, ki jima je zaradi slabega poslovanja v letu 2025 grozil stečaj. Vlada se je težave odločila rešiti za zakonom, po katerem bo Teš od začetka 2025 do 30. 4. 2027 opravljal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino. S tem naj bi se Teš izognil stečaju. V tem času naj bi našli alternativne rešitve.

Precejšnja farsa za slovensko politiko je bil tudi posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, JEK 2. Referendum je bil napovedan za 24. november, vendar je bil nato preklican.

Štiri parlamentarne stranke Svoboda, SDS, SD in NSi (Levica je bil proti) je spomladi sprejela resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, v kateri ima osrednjo vlogo JEK 2. Šele pozneje pa naj bi potekal posvetovalni referendum, na katerem bi vprašali ljudstvo, kaj si misli o gradnji nove jedrske elektrarne. Na koncu je bil vzrok za preklic referenduma "premalo informacij za tako pomembno temo".

Potrjeni štirje posvetovalni referendumi

Nesojeni referendum o JEK-u 2 bi bil sicer že peti posvetovalni referendum v letu 2024. DZ je konec aprila razpisal posvetovalne referendume o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu ter o rabi in gojenju konoplje, ki so bili izvedeni sočasno junijskimi evropskimi volitvami.

Vsi štirje so dobili podporo volivcev. Najvišjo (70,89 odstotka) je dobila uvedba preferenčnega glasu na volitvah v DZ-ju, za ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je glasovalo 54,89 odstotka udeležencev, za gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene 66,71 odstotka, za gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo pa 51,57 odstotka.

SDS zmagovalec evropskih volitev

Evropske volitve so bile prav tako manjša blamaža za Gibanje Svoboda in njenega predsednika Goloba. Gibanje Svoboda je še pred evropskimi volitvami, v začetku aprila, predstavilo nekdanjega predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela kot svojega kandidata za evropskega komisarja. Kar je začudilo ostali koalicijski stranki.

Na evropskih volitvah je zmagala stranka SDS, ki je dobila štiri evropske poslance. Romana Tomc in Milan Zver sta obdržala poslanska mandata. Bolj presenetljiva je bila izvolitev Branka Grimsa in Zale Tomašič, ki sta bila izvoljena na podlagi preferenčnih glasov.

Na drugo mesto se uvrstilo Gibanje Svoboda, izvoljena sta bila dva nekdanja člana LMŠ-ja Irena Joveva in Marjan Šarec. Enega poslanca so dobili še stranka Vesna (Vladimir Prebilič), SD (Matjaž Nemec) in NSi (Matej Tonin).

Volilna udeležba je bila z 41,45 odstotka za 12 odstotnih točk višja kot leta 2019. Ob štetju glasov pa je ponovno prehiteval premier Golob, ki je pred končnim rezultatom razglašal, da je "Slovenija Evropi pokazala svoj levosredinski obraz". Na koncu so več poslancev dobile stranke z desnega pola slovenske politike.

Po volitvah se je zapletlo tudi s komisarskim kandidatom Tomažem Veselom. Potem ko ga je DZ v začetku avgusta uradno imenoval za kandidata, je konec avgusta odšel na spoznavni pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Nekaj dni po vrnitvi iz Bruslja je Vesel odstopil od kandidature. Uradno zaradi "različnih pogledov" z von der Leyen na delovanje prihodnje Evropske komisije, neuradno pa zaradi njenega pisma s pozivom premierju Golobu k zamenjavi kandidata oz. želje po kandidatki za komisarko. Vlada je nato za novo kandidatko imenovala Marto Kos, ki je sprva novembra uspešno prestala zaslišanje pred odborom Evropskega parlamenta za zunanje zadeve. Konec novembra pa je bila tudi uradno potrjena za komisarko, pristojno za področje širitev EU-ja.

Menjave v vodstvih strank, izstopi poslancev ...

Precej dinamično je bilo tudi dogajanje znotraj slovenskih političnih strank. Po aferi sodna stavba na Litijski je SD na izrednem kongresu izvolil novo vodstvo. Vodenje stranke je po Tanji Fajon, ki ni kandidirala za predsednico stranke, prevzel gospodarski minister Matjaž Han.

Na kongresu NSi-ju je še en mandat za vodenje stranke dobil Matej Tonin, ki je bil sicer edini predsedniški kandidat. Iz NSi-ja pa je zaradi razhajanj v razumevanju krščanske demokracije z aktualnim vodstvom stranke izstopil dolgoletni član, nekdanji evropski poslanec ter predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle.

Iz stranke SDS so izstopili trije poslanci SDS-a Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh. Logar je nato ustanovil stranko Demokrati in na kongresu je bil izvoljen za njenega predsednika. V stranki se mu je pridružila Irgl, medtem ko se Kaloh po sporu z Logarjem za to ni odločil.

Vrnitve v politiko si je zaželel tudi nekdanji predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, ki je bil na ustanovnem kongresu nove stranke Zaupanje izvoljen za predsednika.

Levica je februarja predlagala razrešitev njihovega poslanca Mihe Kordiša z vseh mest v delovnih telesih DZ-ja. Potezi naj bi botrovale domnevna zloraba položaja in izsiljevanje v poslanski skupini. Iz Levice je nato sredi marca protestno izstopilo več kot 20 članov, novembra pa je svet stranke Kordišu zamrznil članstvo v stranki in sprožil nadaljnje postopke za njegovo morebitno izključitev iz stranke.

Stranka Gibanje Svoboda se je odločila za zamenjavo generalne sekretarke Vesne Vuković, ki jo je aprila nasledil Rok Marolt, njega pa oktobra minister, podpredsednik vlade in stranke Matej Arčon.

Protesti proti krivosodju

Za večino protestov na slovenskih ulicah in trgih v letu 2024 gre zasluga nekdanjemu poslancu SDS-a Pavlu Ruparju in Alešu Primcu (Glas za otroke in družine). Rupar in Inštitut 1. oktober sta mesečno organizirala proteste upokojencev na Trgu Republike, enega tudi v Mariboru. Vmes pa je bila ustanovljena tudi stranka Glas upokojencev.

Primc je organiziral številne shode pred ljubljansko mestno hišo zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0, pozneje pa so se mu pridružili tudi nasprotniki gradnje podzemne garaže pod mestno tržnico.

V javnosti pa so bili verjetno najbolj odmevni protestni shodi v podporo predsedniku SDS-a Janezu Janši pred celjskim sodiščem. Tam namreč poteka sojenje v zadevi Trenta, zaradi spornih prodaj zemljišč. Med obtoženci pa je tudi prvak opozicije. Na shodih so se protestnikom pridružili tudi nekateri poslanci SDS-a, kot tudi njihov predsednik Janša, ter niso skoparil z obtožbami na račun "krivosodja".

Janša je, poleg tega, da je bil obsojen obrekovanja v zadevi Veselinovič, izgubil tudi tožbo proti sodnikom in tožilki v zadevi Patria, zaradi česar mu je bilo naloženo, da mora povrniti nekaj več kot 30 tisoč evrov pravdnih stroškov. Sodniki in so bili kasneje deležni tudi groženj. Na omrežju X pa so se pojavile tudi objave njihovih domačih naslovov.

Vedno več denarja za oboroževanje

Zaradi vojne v Ukrajini in vedno večjih pritiskov na članice zavezništva Nato po povečanju obrambnih sredstev se je tudi Slovenija začela pospešeno oboroževati.

Januarja je bila sprejeta odločitev o nakupu sistema zračne obrambe srednjega dosega IRIS-T. Vrednost nakupa znaša skoraj 147 milijonov evrov brez DDV-ja.

Vlada se je tudi seznanila z informacijo o nameravanem podpisu pisma o nameri med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Francije, s katerim se bodo začeli postopki za morebitno nabavo in uvedbo topniških oborožitvenih sistemov caesar in sistemov zračne obrambe mistral.

Premier Golob je tudi napovedal, da bo Slovenija preko finske vlade najverjetneje kupila osemkolesnike podjetja Patria. Konec leta pa je končala postopke odstopa od sporazuma o nakupu 45 vozil boxer v okviru Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR). Celoten strošek odstopa od 350-milijonskega posla, v času, ko je opravljal zgolj tekoče posle, je pogodbo podpisal nekdanji obrambni minister Tonin, je Slovenijo stal 4,3 milijona evrov.

Ministrstvo za obrambo je objavilo, da bo Slovenija za obrambne izdatke v letu 2024 namenila 1,35 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), drugo leto naj bi 1,53 odstotka BDP-ja, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka BDP-ja. Natovo priporočilo dva odstotka BDP-ja za obrambne namene naj bi Slovenija dosegla leta 2030.

Zunanjepolitične aktivnosti

Slovenija je z začetkom leta 2024 začela dvoletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, kar je, tudi zaradi vojn v Gazi in Ukrajini, trenutno njena največja zunanjepolitična vloga.

Varnostni svet, kjer Slovenijo predstavlja veleposlanik Samuel Žbogar, je v letu 2024 veliko časa namenil razpravam o vojni na Bližnjem vzhodu, a bil pri tem povsem nemočen. Marca je sprejel resolucijo z zahtevo po takojšnji prekinitvi ognja v Gazi, ki bi vodila v trajno premirje, ter takojšnjo izpustitvijo talcev iz rok Hamasa. Ostrejše ukrepanje proti Izraelu z vetom preprečile ZDA.

Slovenija je postala tudi 147. članica Združenih narodov, ki je priznala Palestino. Poslanci so z 52 glasovi za in brez glasu proti potrdili vladni predlog, da Slovenija prizna Palestino kot neodvisno in suvereno državo. Priznanje je skušala s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine, zavleči poslanska skupina SDS-a, vendar je bil njen predlog zavrnjen.

Na Mednarodem kazenskem sodišču (ICC) je za devetletni mandat med šestimi novimi sodniki prisegla tudi prva Slovenka na položaju Beti Hohler. Oktobra je bila imenovana v tričlanski panel, ki odloča med drugim o nalogu za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je maja za svojega predsednika izvolilo sodnika Marka Bošnjaka, ki je tako prvi Slovenec na tem položaju.

Mednarodna pobuda Inštituta 8. marec Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice) za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi je zbrala milijon podpisov, kar je pogoj za predložitev državljanske pobude Evropski komisiji.

Konec vohunske sage

V začetku avgusta se je končala tudi zgodba z ruskima vohunoma, ki so ju decembra 2023 prijeli v Sloveniji. V izmenjavi 24 zapornikov med zahodnimi državami in Rusijo, eni največjih po koncu hladne vojne, sta bila zamenjana skupaj z mladoletnima otrokoma. Ruski par so 31. 7. slovenski sodni organi obsodili in izgnali iz države. Ameriški predsednik Joe Biden se je Sloveniji zahvalil za sodelovanje. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je vohunoma Ani Valerevni Dulcevi in Artjomu Viktoroviču Dulcevu podelil red za hrabrost.