Predlog novega zakonika uvaja dosmrtno kazen za najhujša kazniva dejanja, med njimi genocid, hudodelstvo zoper človeštvo, vojna hudodelstva in agresijo ter dva ali več naklepnih umorov. Trenutno še veljavna najvišja zagrožena kazen je 30 let zapora. Po besedah Lovra Šturma bo s sprejetjem predlaganih sprememb slovenska zakonodaja usklajena z določbami Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. Večina pravnih strokovnjakov pa je prepričanih, da takšna uskladitev sploh ni potrebna.

Družbenokoristno delo namesto leta zapora
Zakonik predvideva nadomestno kazen hišnega zapora za izrečene kazni zapora do šestih mesecev, zanimiva pa je tudi nova možnost prestajanja kazni na prostosti z delom v korist dobrodelnih organizacij ali lokalne skupnosti pri izrečeni kazni do enega leta zapora (do zdaj je bilo to mogoče le pri kazni zapora do treh mesecev). Med novosti sodita tudi odprava relativnega zastaranja kazenskega dejanja in opredelitev razlike med umorom in ubojem.

Uvedba registra pedofilov
Na novo se uvaja tako imenovana evidenca pedofilov, iz katere bo mogoče pod določenimi pogoji pridobiti tudi podatke iz izbrisanih sodb. Jasnejša je tudi razmejitev med kaznivim dejanjem posilstva in kaznivim dejanjem spolnega nasilja, kar je v praksi pogosto povzročalo različne pravne opredelitve. Pod kaznivo dejanje posilstva je zdaj uvrščeno vaginalno spolno občevanje moškega in ženske ter s tem izenačeno še analno občevanje moškega z žensko ali dveh moških. Vse preostalo sodi v kaznivo dejanje spolnega nasilja.

Mladoletne osebe bodo tudi dodatno zavarovane pri zastaranju kazenskega pregona. Določeno je namreč, da v primerih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, rok za zastaranje kazenskega pregona začne teči šele od polnoletnosti oškodovanca naprej.

Več kaznivih dejanj na delovnem mestu
Zakonik uvaja tudi nekatera nova kazniva dejanja. Med njimi so kazniva dejanja zoper delovno razmerje, med drugim tista s področja kršitve pravic delavk. Tako je v predlogu kot kaznivo dejanje opredeljeno preprečevanje nosečnosti v okviru dela. Kaznivo bo tudi izsiljevanje na delovnem mestu, ki se v mednarodnem izrazu imenuje mobbing. Ta je kot kaznivo dejanje do zdaj obravnavano le v štiri evropskih državah - Franciji, Italiji, Švici in na Švedskem.

Prav tako predstavlja novost kaznivo dejanje zaposlovanja na črno. Obsega le hujše primere zaposlovanja na črno, namreč zaposlovanje več oseb, ki jih storilec ne prijavi v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zato za njih tudi ne plačuje predpisanih prispevkov.

Poleg delodajalcev je zaostrena tudi odgovornost delavcev glede zlorabe pravic iz socialnega ali pokojninskega zavarovanja. Dodana je posebna oblika goljufije, ko storilec pristojnemu organu predloži lažne listine ali poda lažno izjavo in ga s tem preslepi, da izda odločbo o pokojnini, invalidnini ali denarnem socialnem dodatku. Dejanje je kaznivo, če v teh primerih niso podani pogoji za izdajo takšne odločbe.

Tudi okolje bo bolj zaščiteno
Veliko pozornosti je namenjeno tudi kaznivim dejanjem zoper gospodarstvo in zoper okolje. Novo kaznivo dejanje predstavlja onesnaženje morja in voda z ladij. Kritična obremenitev okolja s hrupom, ki pomeni prekoračitev s predpisi določenih mejnih vrednosti, je tudi opredeljena kot kaznivo dejanje, če ima takšne moč, da lahko ogrozi zdravje ljudi. Kot kaznivo pa je uvedeno tudi nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi ali rastlinami.

A. S.