Tema Tarče sta bila kriminal in dogajanje v policiji, ki meče slabo luč na delovanje te institucije. Skupaj s tožilcema iz Bosne in Hercegovine se je na veleposlaništvu BiH-a v Ljubljani na začetku leta tožilka sešla s pred dvema tednoma umorjeno pričo v več postopkih. Kot bodo pokazali izpisi, je bilo že takrat jasno napisano, da je policija seznanjena s predvideno likvidacijo priče.

Kaj se je dogajalo tistega dne? Tožilka je prijavo posredovala na specializirano državno tožilstvo. V njej je policijo obtožila tajnega opazovanja in nezakonitega zbiranja podatkov. Pravi tudi, da se to ni zgodilo le njej, ampak tudi predsednici državnega zbora, o kateri po besedah sogovornikov varnostniki in policisti zbirajo podatke o njenih zasebnih stikih, na podlagi katerih bi jo pozneje morda lahko politično diskreditirali. Policija sicer vse to zanika.

Gostje Tarče so bili Miha Šepec s katedre za kazensko pravo pravne fakultete, novinarka Damijana Žist in odvetnik tožilke Mateje Gončin David Sluga. Vodila jo je Erika Žnidaršič.

Na veleposlaništvo Bosne in Hercegovine v Ljubljani je v spremstvu specialne enote policije 9. januarja prišel Satko Zovko – predvidena priča v procesu Kavaški klan v Sloveniji in v primeru Škaljarski klan v BiH-u. Tisti, ki je bil nato 29. novembra v Ljubljani ubit.

Kot je v prispevku Tarče poročal novinar Klemen Košak, so specialci opazili, da je bil 9. januarja zjutraj pred bosanskim veleposlaništvom parkiran črn volkswagen passat karavan. Vozilo se je nato odpeljalo, pozornosti takrat še ni pritegnilo. Ko pa so se na srečanje z Zovkom na veleposlaništvo odpravili še bosanska tožilca in tožilka Mateja Gončin, so ga znova opazili.

O tem, da naj bi na poti s SDT-ja proti veleposlaništvu BiH-a ves čas za vozilom, v katerem so se peljali tožilci BIH-a, peljalo neznano vozilo znamke VW passat karavan črne barve in neznanih registrskih številk, naj bi tožilka Gončin izvedela od zaskrbljenih tožilcev BiH-a. To je razvidno iz dokumentov tožilke, ekipa Tarče jih je pridobila od njenega pooblaščenca.

Gončin je vodstvo policije in Center za varovanje in zaščito že takrat obvestila o morebitni nevarnosti. "Bili smo tako 'skesanec', za katerega obstajajo redni operativni podatki policije, da ga nameravajo pripadniki 'kavačkega klana' umoriti, ter jaz, skupaj s tožilci BiH-a, podvrženi redni varnostni situaciji, ki bi lahko rezultirala v varnostnem dogodku, ki si ga ne želimo niti predstavljati. Omeniti je treba, da so bili tožilci BiH-a ob tem vidno pretreseni in so terjali tudi odgovore," je pojasnila Gončin.

O tem je novinar Košak govoril tudi z varnostniki tožilke, ki so zahtevali anonimnost, ker kot policisti ne smejo javno nastopati. "Ko se je ugotovilo, da se za vozilom delegacije in vozilom tožilke vozi neznano vozilo, da se je neznano vozilo pojavilo v okolici lokacije, kamor se je pripeljal s specialno enoto tudi umorjeni skesanec ... Da se ni takrat ukrepalo, in če bi se takrat ukrepalo, lahko da bi bil on še živ," je anonimno pojasnil eden od varnostnikov.

Tožilka Gončin je policiji očitala neaktivnost pri preiskavi tega incidenta, o čemer priča dopis, ki ga je poslala že januarja. "Kljub mojim večkratnim zaprosilom po ukrepanju, ki so vam bila posredovana najmanj dvakrat. Več kot teden dni niste z ničimer ukrepali." Tudi danes trdi, da je zadeva ostala nepreiskana. To smo izvedeli prek njenega pooblaščenca, saj od vodstva tožilstva ni dobila dovoljenja, da spregovori.

"Moje stališče do javne razprave na temo varovanja je, da s tem, ko govorimo javno o problemih varovanja, nevarovanja, nič ne prispevamo k temu, da bi to varovanje ali pa varnost bila večja, sama celo mislim nasprotno," je pojasnila generalna državna tožilka Katarina Bergant in dodala, da je poskušala zadeve rešiti drugače. "Dejstvo, da se ves ta čas javno nisem opredeljevala do tega vprašanja, ne pomeni, da nisem z vsem seznanjena, da si nisem ves čas prizadevala za ureditev teh razmer in zgladitev tega nesoglasja."

Vdor v nadzorne kamere

S svojimi varnostniki je bila tožilka Gončin zadovoljna. Nepravilnosti očita njihovim nadrejenim. Njeni varnostniki so prejeli več obvestil na aplikaciji, prek katere so spremljali posnetke kamer na njeni hiši. "Preprečen je bil sumljiv poskus prijave. Google je nekomu, ki pozna vaše geslo, preprečil prijavo v vaš račun," je pisalo na enem od obvestil. Oseba, ki se je poskušala prijaviti s pravilnim geslom, je to storila z zasebnega naslova elektronske pošte "ljepotin@gmail.com". Kot pravi eden od varnostnikov, je bilo teh poskusov več. "Ta e-mail se je pojavljal večkrat. Bil je prijavljen na lokaciji Bled, na lokaciji Cerklje in na več različnih lokacijah po Sloveniji. Takrat, ko se je nekdo prijavil v ta dodatni telefon, se je v osnovnem telefonu takoj sprožil SMS, da se je na ta naslov nekdo dodatno prijavil."

Pozneje so izvedeli, da naj bi vodstvo CVZ-ja prek aplikacije nadziralo njih – tožilkine varnostnike zaradi domnevnih nepravilnosti pri dokumentiranju delovnih ur. Uporabljali so tudi naslova "slopol.cvz@gmail.com" in "slopol.otv@gmail.com".

Tožilka ob tem ni vedela, da do njenih posnetkov dostopajo tudi policisti, ki niso v njeni ekipi varnostnikov. "Nenadzorovano in brez odredbe ali mojega soglasja so izvajali nezakonito tajno opazovanje, s tem pa povzročili obsežen in enormen poseg v mojo zasebnost in ogrozili mojo zasebno varnost kot tudi mojih družinski članov," je povedala in dodala, da se je zaradi nadziranja prek nenavadnih elektronskih naslovov počutila tudi ogroženo. "Mednarodna hudodelska združba Kavaški klan ima najsodobnejša zmogljiva tehnična sredstva. Za sledenje žrtvam uporabljajo celo letalnike in lahko si predstavljate, kako visoka je možnost njihove penetracije v zasebne Gmailove profile, ki jih je vodstvo CVZ-ja vzpostavilo za dostop do kamer na hiši, kjer živim, in si naložilo aplikacijo prek Google Playa."

Se (je) izvajal nadzor tudi nad Klakočar Zupančič?

Še ena sumljiva informacija je, da je tožilka Gončin od znanke iz pravosodnih vrst izvedela, da naj bi imela v skupini infiltriranega varnostnika z nalogo, da zbira informacije o njej. "Da je varnostnik podtaknjen v mojo skupino varovanja in da naj bi mu bilo naročeno, da spremlja in beleži moje osebno življenje in delo, sem izvedela zunaj krogov policije, pozneje pa je navedeno varnostnik sam neuradno tudi potrdil."

Alarmi so se ji oglasili, ker je izvedela tudi, da naj bi varnostniki drugih varovanih oseb zbirali informacije s čudnimi nameni. "Zaradi nesoglasij znotraj koalicije naj bi zbirali podatke o predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, in sicer so beležili njeno osebno prijateljevanje z različnimi osebami in kaj naj bi počela oz. kdaj in kje naj bi se z njimi dobivala."

Klakočar Zupančič sicer trdi, da jo informacije presenečajo in da svojim varnostnikom zaupa. "Ne vem, kaj bi te informacije morale predstavljati, da bi se me diskreditiralo. Sama peljem otroka v šolo, hodim v trgovino, čistim svoje stanovanje, kdaj pa kdaj grem na kakšno pijačo v svojem socialnem krogu in to je to."

Po besedah tožilke Gončin so imeli varnostniki Klakočar Zupančič odrejeno nalogo, da poročajo vodstvu, "kam gospa hodi, kje se zadržuje, kdo so njeni ljubimci, o čemer se je odkrito in brez sramu razpravljalo v prostorih CVZ-ja in tudi drugje, saj so informacije prišle tudi neposredno do mene". Kot je razumel eden od varnostnikov, se je nabiral material, da bi potem lahko, ob neki neposlušnosti, zadevo plasirali v javnost. "Tukaj je šlo za neke stvari, ki so javnosti majčkeno bolj, bi rekel … ki v javnosti niso dobro sprejete. Tega ljudje pač ne marajo."

Erjavčev porsche

Karl Erjavec je bil leta 2020 minister za obrambo in predsednik DeSUS-a, tik pred poskusom, da dobi nov mandat. Takrat je vozil črn porsche. "Moram reči, da je ta zadeva nastala predvsem zaradi kongresa, kjer sem pač ponovno kandidiral za predsednika stranke DeSUS. Zelo me je presenetilo, ko sem tik pred kongresom videl slike svojega osebnega vozila. Niti mi ni bilo jasno, kako so lahko te fotografije prišle v medije," je pojasnil Erjavec.

Varnostnik, ki je bil v ekipi, ki je varovala Erjavca, trdi, da so dobili nalogo, naj v avtomobil namestijo napravo za prisluškovanje in sledenje. A se je njegov kolega, ki je dobil to nalogo, temu uprl, trdi. "Ker ta sledilna naprava ni uspela, se je zgodila afera Porsche. Tudi tam je bila služba za preventivno delovanje o tem vse obveščena in se ni odzvala," je pojasnil anonimni varnostnik.

Do fotografij naj bi neznanci prišli s sledenjem. Kako so ga našli in ali je pri tem vendarle pomagal kateri od njegovih varnostnikov oziroma njihovih nadrejenih, pa ni bilo nikoli pojasnjeno. "To, da mi je nekdo sledil, me je presenetilo. Nisem pa nikdar izvedel, kdo stoji v ozadju. Gotovo tisti, ki niso imeli interesa, da bi znova postal predsednik stranke DeSUS. Še danes si ne znam razložiti, kaj se je pravzaprav zgodilo," je sklenil Erjavec.

Vodstvo Centra za varovanje in zaščito je marca razpustilo ekipo varnostnikov tožilke Mateje Gončin. "Razlogov za to ni bilo, čeprav je želelo vodstvo CVZ-ja prikazati in še prikazuje, da se je to zgodilo zaradi nepravilnega delovanja varnostnikov. Vse je laž in samo izgovor za maščevanje in "šolanje", kot so sami v vodstvu CVZ-ju izpostavili, smrklje (to sem jaz), ki sem si zoper vodstvo CVZ-ja drznila ukrepati in prijavila tako na pristojnih organih policije kot tudi na PO (posebni Oddelek) SDT-ja odklonska, nestrokovna, pa tudi kazniva dejanja tega istega vodstva," je pojasnila tožilka.

Prevoz žene

Malo pred razpustitvijo skupine je Gončin pomagala policistki varnostnici, ki ni bila del njene skupine, tako, da je naznanila kaznivo dejanje, ker naj bi morala prevažati vodjo službe za odnose z javnostmi. "Zaposleno v policiji, Majo Ciperle, s službenim delegacijskim vozilom v službo in je morala po navodilu namestnika generalnega direktorja policije (soproga gospe Maje Ciperle Adlešič) lagati v poročilu o opravljenem delu in ga ponarejati z navedbo, da se je vozilo CVZ-ja uporabljalo v namene voženj predstavnikov tujih delegacij."

Policistka je upala, da bo tožilka pomagala končati to prakso, je zapisala Gončin. A se to ni zgodilo, dodaja. "Vrh policije je v sodelovanju z vodstvom CVZ-ja udaril po meni – tožilki – in varnostnikih, ki so me varovali, saj je mojo prijavo prepoznal kot napad nanje osebno in kot resno grožnjo, ki bi lahko privedla do tega, kar se na policiji dejansko dogaja."

Nove ekipe varnostnikov tožilka ni sprejela – več mesecev je bila brez varovanja. Kupila si je solzivec in piščalko. Šele pred kratkim – po uboju Satka Zovka – je spet sprejela fizično varovanje. Vrnili so ji namreč prvotno ekipo.

Vodstvi policije in tožilstva sta bili ves čas o vsem obveščeni. Z generalnim direktorjem policije Senadom Jušičem se je na to temo srečala trikrat, pravi Gončin. Na zadnjem sestanku je Jušič po njenih besedah omenjal primer, ki ga je tožilstvo takrat vodilo proti Boštjanu Lindavu – nekdanjemu vodji policije in Jušičevemu konkurentu na razpisu za to delovno mesto. Jušič naj bi takrat Matejo Gončin po njenih besedah tudi povabil na večerjo. "Samoiniciativno mi je na sestanku začel kazati dokumentacijo iz zadeve Lindav in jamrati, povabilo na večerjo mi je izrekel na tem sestanku."

Zadeva Lindav je na tožilstvu padla, večerje Senada Jušiča in Matej Gončin tudi ni bilo. In čeprav je dobila nazaj varnostnike, zadava z njenim varovanjem še ni zaključena.

Kam gre denar iz državnega varovanja

Varnostniki notranjega ministra Boštjana Poklukarja bivajo v naselju z dva tisoč prebivalci dva kilometra od središča Bleda ob vznožju Huma, poroča novinarka Tarče Anja Šter. Ministra varuje devet varnostnikov Centra za varovanje in zaščito. Po dva vsako noč bivata v hiši, ki je od Poklukarjevega doma oddaljena dve minuti vožnje z avtomobilom oziroma slab kilometer. Ministrstvo apartma v prvem nadstropju hiše najema od junija lani. Za stanovanje z dvema spalnicama, kopalnico, kuhinjo in dnevnim prostorom pa po javno dostopnih podatkih mesečno plačuje 2000 evrov. Pred marcem letos je osem mesecev plačevalo 2190 evrov. Za primerjavo – na portalu za nepremičnine primerljivo trosobno stanovanje na območju Bleda trenutno oddajajo za okoli 1000 evrov na mesec. V času vlade Marjana Šarca, ko je bil notranji minister prav tako Boštjan Poklukar, so njegovi varnostniki najprej bivali v državni Vili Zlatorog, pozneje pa v le dober kilometer od ministrovega doma oddaljenem trosobnem stanovanju, za katero je ministrstvo plačevalo okoli 800 evrov na mesec.

Stanje je za Tarčo anonimno komentiral varnostnik. "To je zavržno. Vprašanje, ali ni to kaznivo. Ker ne moramo nekomu preplačevati stvari, če je realna vrednost najema tisoč evrov na mesec."

Ne le cena, najmanj sporno je tudi, od koga ministrstvo najema stanovanje. Lastnica hiše, v kateri bivajo varnostniki, je svakinja višjega policijskega inšpektorja Radovana Zalokarja, zaposlenega na Centru za varovanje in zaščito – torej centra, v katerem so zaposleni varnostniki. Zalokar živi le sto metrov stran, obe hiši pa sta bili nekoč last Zalokarjeve tašče. Zalokarjeva svakinja pa je tudi direktorica bližnjega Hotela Astoria Bled – prav tistega, v katerem so varnostniki ob nastopu mandata Poklukarja po odhodu Bobnarjeve prebivali tri mesece.

Kako si na policiji kaj takega sploh lahko dovolijo, kdo je urejal ta posel in zakaj se minister za notranje zadeve ni odzval? S policije so odgovorili: "Pred najemom prostorov je bila preverjena ponudba na trgu, tudi v lasti policije, Slovenske vojske in JGZ Brdo, a ni bilo primernih ali prostih kapacitet. Odločitev za konkretni najem pa je bila sprejeta glede na takratno stanje na trgu."

"Zavržno je to, da se tako dela z javnim denarjem, medtem ko v policiji policistom, varnostnikom, komur koli v policiji, kar koli kdo reče, zakaj pa to ni tako, odgovor vodij je vedno isti: tiho bodi, saj veš, da ni denarja," je dodal anonimni varnostnik.

Inšpektor, čigar svakinja oddaja stanovanje policiji oziroma ministrstvu, pa je – po informacijah Tarče – prav ta, ki je vozniku nekdanje ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh po telefonu svetoval, naj na poti na dunajsko letališče vklopi modre luči, pravijo sogovorniki s policije.

"Po mojem vedenju je klical inšpektorja, ki mu je povedal, da naj pač lučke prižge, pa bosta potem že urejala. Ministrica je bila zamenjana, tako da so bile posledice. Kar se tiče pa Centra za varovanje in zaščito, se pa ni zgodilo nič," se glasijo besede anonimnega varnostnika.

Še en dogodek, ki priča o tem, kako je Slovenija majhna in povezana na vsakem vogalu: sredi junija je minister Poklukar po koncu dvostranskega srečanja v Kobaridu italijanskega kolega Mattea Piantedosija z delegacijama povabil na uradno večerjo v kobariško restavracijo Topli val. Naključno je lastnik restavracije brat vodje ministrovega kabineta Nataše Hvala Ivančič. Pojedli in popili so za 2700 evrov. Z ministrstva so odločitev za to restavracijo takole pojasnili: "Omenjena restavracija je glede na velikost obeh delegacij – skupaj 50 oseb – lahko zagotovila ustrezno pogostitev. Polega tega pa je bila druga, dogodku primerna, restavracija tisti dan zaprta. Vodja kabineta ministra Nataša Hvala Ivančič ni lastniško povezana z restavracijo Topli val in tudi ni funkcionarka. Drži pa, da je sestra lastnika restavracije."