"… in potem zdravnico vprašam: mi pravite, da imam raka? Ko je pritrdila, se mi je seveda sesul svet in najprej me je prešinilo, da se pred desetimi leti, če bi vedela, da bom tako hudo zbolela, najbrž ne bi odločila za otroke, saj sem takoj pomislila, kaj bo z otroki, kako bodo rasli brez mamice?"
Jana Vidic, Val 202
24. februar 2014 ob 17.15
Zadnji poseg: 24. februar 2014 ob 17.53 Ljubljana - MMC RTV SLO
Tako je šok ob postavitvi diagnoze v zadnji zgodbi pred lanskim poletjem podoživljala mama takrat tretješolca Gašperja, 6-letne Monike in dveinpolletnega Marka. Družino, ki živi v zelo skromnem domu, je ob brezposelnosti obeh staršev zelo prizadela še mamina huda bolezen.
Mlada mama je takrat imela za seboj že pet ciklusov zdravljenja. Telesno so jo izjemno izčrpali, izgubila je več kot 40 kilogramov. In izčrpavalo jo je dejstvo, da je pogosto v bolnišnici. In da je bil čas, ko niso mogli biti skupaj, težak za vse: "Hudo je, ko odhajam v bolnišnico, a najhuje je, ko pridejo na obisk in jih potem gledaš, kako odhajajo … Tudi zanje je hudo, mama je le nekaj drugega kot oče, sploh za tako majhne otroke. Zdaj sem še bolj popustljiva, čeprav vem, da ni prav. Vendar si mislim, morda pa je to naše zadnje poletje … Čeprav upam na ozdravitev, je vendarle ves čas tu misel, kaj pa, če ne bo uspelo. Ko sem šla na zdravljenje, sem onkologom rekla, naj mi pomagajo preživeti vsaj še petnajst let, da bodo otroci odrasli …"
Naši poslušalci so družini zelo pomagali, z njihovo pomočjo so plačali dolg v vrtcu, tako da ga od septembra lahko obiskuje tudi najmlajši, Marko, ki ga zaradi dolga prej niso sprejeli v vrtec in je moral očeta spremljati pri občasnih honorarnih delih. Mali, novodobni dninar. S pomočjo zbranega denarja so sila skromni dom lahko povečali za sobici, ki so ju otroci tako zelo potrebovali, z zbranim denarjem pa so pomagali starša razbremeniti še nekaterih skrbi. Ne pa največje.
Zgodbo smo ob objavi, junija lani, naslovili: "Morda je to moje zadnje poletje". Naslov je bil žal preroški. Mamica treh otrok je pred dnevi izgubila boj z boleznijo.
"Ko pridejo ti trenutki črnih misli in strahov, se sprašujem, kaj bo, če mene ne bo, bo znal in zmogel njihov oče sam poskrbeti za otroke? Najbolj se bojim, da bi morali v rejniške družine in da bi jih ločili. Ko jih gledam, kako lepo se skupaj igrajo, in pomislim, da bi morda moral vsak v drugo družino in se morda ne bi nikoli več videli … Ko gremo zvečer spat, si mislim, zdaj smo še skupaj, morda čez nekaj mesecev, let, ne bomo več … Tega se najbolj bojim. Ko pomislim na to, bi se najraje kar zjokala …" Strahovi mamice treh otrok, so se žal uresničili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje