V Postojni se izobražujejo otroci in mladi s posebnimi potrebami iz sedmih različnih občin. Zakon pravi, da bi morale te občine skupaj najti denar za investicijo. Ker pa so majhne in ga nimajo, ostaja Postojna sama s to težavo, pravi župan Igor Marentič. "Občina gosti te otroke iz pokrajine, kar je širše od regije, in sama nosi vse investicijske stroške, kar je res veliko breme za eno občino. Pričakovali bi, da to breme prepozna država in ga prevzame nase," je poudaril.

Konec novembra so z državnega sveta na vlado poslali pobudo, naj ta prevzame ustanoviteljstvo šol, da bo za otroke in mlade poskrbljeno, kot je treba.

Otrok z odločbami je vedno več, opozarja župan Novega mesta Gregor Macedoni. "Ministrstvo ob vsem tem povečanju števila odločb ni zagotovilo, kako se bodo te prostorske kapacitete zagotavljale. Obešati to na pleča nekih sedežnih občin dosedanjih šol je zelo nefer," je ocenil v pogovoru za Televizijo Slovenija.

Skupno financiranje občin ni vedno mogoče

V Škofji Loki in na Ptuju so občine stopile skupaj, kot veleva zakon, in zbrale denar. Vendar je bila to v prvem primeru le manjša investicija, na Ptuju pa je teh občin kar 16 in zato strošek zanje ni bil tako visok.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje se zavzemajo za iskanje dodatnih prostorov v sklopu rednih šol, a je v Postojni ravno to izvor težav, saj so otroci s posebnimi potrebami razpršeni na treh različnih osnovnih šolah, kadra pa nimajo toliko, da bi bila vsa oskrba zagotovljena na vseh lokacijah.

Koliko denarja si lahko obetajo od države, bo znano šele v letu 2025, saj si bodo pristojni vzeli leto dni časa, da proučijo potrebe po državi.