Čas, ko svet, z njim pa tudi našo državo, pesti gospodarska kriza, je vprašanje pokojnin za mnoge, ki so (ostali) brez službe, sicer potisnil še bolj na stran, MMC pa je kljub temu ugotavljal, zakaj je varčevanje nujno, zbral pa je tudi nekaj nasvetov, kako poskrbeti za dostojno jesen življenja. Pojasnila smo poiskali pri Igorju Mujdrici, direktorju družbe i-svetovanje.

»Podaljševanje življenjske dobe in premalo rojstev je značilnost celotnega razvitega sveta. Slovenija pri tem ni izjema. Značilnosti družbe, ki se pospešeno stara, so prav gotovo drugačne, kot so značilnosti družbe, v kateri je veliko in vedno več mladih. Izzivi v naslednjem desetletju bodo za nas vse, ne glede na to, ali razmišljamo o tem kot posamezniki ali kot vodilni v podjetju, drugačni od tistih, ki smo jih bili vajeni doslej. Varčevanje za starost je ena izmed mnogih možnosti, ki nam bodo naredile našo starost bolj prijazno in lepšo. Varčevanje za pokojnino lahko tako označim za nujo,« navaja Mujdrica.

Slovenija s sistemom treh stebrov
Prvo vprašanje, ki se zastavlja na temo pokojnin, se gotovo glasi, na kakšne načine oz. kje se sploh lahko varčuje za pokojnine. Na tem mestu velja pojasniti, da je Slovenija leta 2000 uvedla sistem treh stebrov. Najbolj znan je seveda prvi steber oz. javni sistem pokojninskega zavarovanja, ki ga izvaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in je del našega socialnega sistema. Deluje po načelu sprotnega financiranja, ki temelji na »medgeneracijski pogodbi« - to, kot je znano, pomeni, da aktivna populacija zaposlenih skupaj s svojimi delodajalci plačuje obvezne prispevke, iz katerih se sproti izplačujejo pokojnine upokojencem. Če je prispevkov premalo in ne zadoščajo za poplačilo pokojnin, razliko plača država iz proračuna, pojasnjuje Mujdrica.

Največ varčevanj v drugem in tretjem stebru
In prav v tem je bistvo zahtev po pokojninski reformi, ki prihajajo tako iz Evropske unije kot od držav OECD-ja. V Sloveniji upokojenci že zdaj predstavljajo četrtino državljanov, tveganje staranja prebivalstva za javne finance pa se še povečuje, kar višino pokojnin, ki za številne upokojence že zdaj niso zavidanja vredne, postavlja pod še večji vprašaj.

Prav iz navedenega razloga je pomembno varčevanje v drugem in tretjem stebru. V drugem gre za dodatna pokojninska zavarovanja, v tretjem pa za različne oblike življenjskih in rentnih zavarovanj, varčevanja v investicijskih skladih in pri bankah, različne oblike naložb ipd. »Tovrstna varčevanja in naložbe niso davčno spodbujeni in razen v izjemnih primerih, delodajalci - kot (so)plačniki - niso vključeni,« pravi naš sogovornik.

Najdražja stvar v življenju prav dodatna pokojnina
Naslednje pomembno vprašanje je, kdaj se je treba lotiti varčevanja za pokojnino. »Ljudje navadno začnemo prepozno varčevati za pokojnino. Prednost dajemo drugim stvarem, kot so novo pohištvo, avtomobil in stanovanje. Večina pa se ne zaveda, da bo najdražja stvar, ki jo bodo v življenju kupili, prav dodatna pokojnina,« opozarja Mujdrica. V tem kontekstu svetuje, da je treba že zgodaj zavihati rokave in začeti varčevanje za dodatno pokojnino za otroka že ob njegovem rojstvu. »Tako lahko takoj ob rojstvu otroku odprete poseben varčevalni ali investicijski račun, ki pa naj bo namenjen izključno njegovi pokojnini. Varčevanje za otrokove finančne cilje ne sme imeti prednosti pred varčevanjem za lastno dodatno pokojnino. Tisti, ki ne bo ustrezno poskrbel za svojo pokojnino, lahko namreč nehote posredno ogrozi otrokovo finančno prihodnost,« dodaja.

Mesečni zneski odvisni od načrtov po upokojitvi
Mesečni zneski za varčevanje so odvisni od življenjskega sloga, ki ga želi posameznik uživati ob upokojitvi, pri čemer je treba upoštevati, da bo živel še vsaj 20-30 let. Kot ugotavlja Mujdrica, si želijo nekateri privoščiti višji življenjski standard kot v času zaposlitve, drugi pa računajo na bolj skromno, a polno življenje. »Vsi ti podatki oziroma ustrezni razgovori s posameznikom bi morali biti še kako pomembni, preden se izračuni oziroma finančne simulacije sploh pričnejo uporabljati za posameznikov primer,« pravi in opominja, da prej, ko se začne varčevati ali vlagati, manjši je mesečni znesek za namen varčevanja za dodatno pokojnino.

Z upokojitvijo varčevanja ne velja končati
»Če so bile opravljene ustrezne finančne simulacije v začetku varčevanja posameznika, seveda pa tudi prilagojene skozi vso obdobje, obstaja precej več možnosti, da je finančni cilj tudi dosežen,« nadalje razlaga direktor i-svetovanja. »Ko se posameznik upokoji, to še ne pomeni, da naj bi prenehal varčevati oz. investirati - razen če mu je uspelo prihraniti dovolj, seveda.« Ker je 20, 30 ali še več let upokojitvenega življenja izredno dolgo obdobje, večina upokojencev po besedah Mujdrice napravi sledeče napake: premalo agresivno varčujejo oz. investirajo; ob padcih oziroma ob nihanju kapitalskih trgov prenehajo črpati rento; privarčevani denar dvignejo v enkratnem znesku, ta pa nato precej hitro izpuhti zaradi povečane in nespametne porabe … Kako se temu izogniti? »Pokojninski načrt bi tako moral imeti pripravljen vsak posameznik, še preden se varčevanja za pokojnino sploh loti. Prav tako mora biti tovrsten načrt skozi leta prilagojen finančni in življenjski situaciji posameznika.«

»Konservativnost« lahko stane več kot zmerno tveganje
Kljub vsemu pa so mnogi skeptični do varčevanja za pokojnino, saj jim nihče ne more zagotoviti, koliko denarja je mogoče dejansko privarčevati oz. kakšna bo njegova realna kupna moč. In kako sogovornik odgovarja takšnim skeptikom? »Da sploh imamo potencialno realno možnost premagati inflacijsko stopnjo, je nujno treba denar investirati. Skrajno konservativni proizvodi ali razne garancije glavnic pri finančnih proizvodih za dodatno pokojnino pa lahko posameznika stanejo bistveno več kot zmerno tveganje. Tako velja, da bi se moral vsakdo priučiti preudarnega in zrelega upravljanja s tveganji, to pa je mogoče doseči samo s prakso.«

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si