Virant meni, da so razlogi za nizek ugled DZ-ja deloma objektivne narave, saj morajo poslanci v času gospodarsko-finančne krize sprejemati številne nepriljubljene ukrepe, deloma pa so tudi posledica t. i. poslanskih afer.

Ena izmed možnosti, da bi jih preprečili, je po Virantovem mnenju sprejetje etičnega kodeksa, ki bi ga podpisali vsi poslanci in poslanke, predvidel pa bi oblikovanje častnega razsodišča, ki bi lahko poslanca v primeru najhujših kršitev pozvalo tudi k odstopu. Če poslanec ne bi odstopil, pa bi mu lahko dvotretjinska večina poslancev odvzela mandat.

Odločilen vpliv na izvolitev konkretnih kandidatov pa bi volivcem dal tudi preferenčni glas, še pravi predsednik DZ-ja. Po njegovem mnenju bi veljalo razmisliti tudi o možnosti odpoklica poslanca od kvalificirane večine volivcev v njegovem volilnem okraju, pri čemer pa opozarja, da bi lahko takšna rešitev privedla tudi do velikih zlorab.

Javnost poslance sicer pogosto dojema kot glasovalni stroj vlade, ugotavlja Virant, a sam opaža, da je ta težava v resnici manjša, kot je videti. Vseeno meni, da bi bilo smiselno več pozornosti nameniti opozicijskim predlogom: "Delež sprejetih opozicijskih predlogov je namreč pomemben kazalnik odprtosti in demokratičnosti vladajoče večine."

Težava so tudi medčloveški odnosi med poslanci
Še ena težava, ki krni ugled DZ-ja, pa so, še pravi Virant, povsem medčloveški odnosi med poslankami in poslanci. Ti bi morali javnosti z medsebojnim spoštovanjem pokazati, da so, čeprav različno misleči, sodelavci za skupno dobro državljanov Slovenije. "Globoko nezaupanje, izraženo v zahtevi po grafološkem preverjanju poslanskih podpisov - zgodba je bila kasneje 'nadgrajena' celo s policijsko preiskavo - je bilo eden vrhuncev negativnega vzdušja v državnem zboru," je dejal.

Slavinec: Niso vsi politiki pokvarjeni in barabe
Predsednik Društva poslancev 90 Mitja Slavinec pa je opozoril, da se v društvu ne strinjajo s posploševanjem in pavšalnimi ocenami, da so vsi politiki brez izjeme pokvarjeni in barabe. "Posamezne ekscese je treba zaznati in obsoditi, vsem drugim pa moramo zaščititi osebnostno integriteto in človekovo dostojanstvo," je dejal.

Predsednik DZ-ja v mandatu 1996-2000 Janez Podobnik meni, da državni zbor vabi k pogovoru, zavezuje k poslušanju in rojeva dogovore. "Tak DZ je pravi, takega potrebuje slovenska država," je dejal. Predsednik DZ-ja med letoma 2008 in 2011 Pavel Gantar pa ocenjuje, da DZ potrebuje očiščenje in pomlajenje, zadnjega pa lahko doseže s spremembami "volilnega sistema, ki bodo volivkam in volivcem, s pomočjo absolutnega preferenčnega glasu in ukinitvijo volilnih okrajev, dejansko omogočili, da prevzamejo odgovornost za tistega, ki so ga izvolili".