"Prav vladavina prava si mora privoščiti načelnost, ki manjka politiki, poglabljanje razprave o etiki pa je podstat kvaliteti vladanja. Brez etične odgovornosti pa vladavina prava ne more postaviti meje populizmu in inertni koruptivnosti vsakokratne oblasti," je ob predstavitvi zbornika KPK-ja v državnem svetu dejal Klemenčič.

"Najhuje je, če v Sloveniji vztrajamo pri relativiziranju problema in posploševanju, da nič ne deluje. To samo odvrača pozornost, tako kot osredotočanje samo na posamezne afere. Pri integriteti ne gre samo za policijsko palico ali tožilstvo, tudi zanje gre, ampak to ni vse," poudarja. Klemenčič meni tudi, da je skrajni čas, da poslanci dobijo svoj etični kodeks. "Če pa bo samo kos papirja pisan z visokimi besedami, ki jih damo v predal, je mogoče bolje, da ga niti ne dobimo," je kritičen Klemenčič.

Treba je iti na volitve
Več razprav z različnih področij etike in družbe je KPK objavil v zborniku z naslovom Javna etika in integriteta, katerega motor je bil namestnik predsednika KPK-ja Bećir Kečanović. "Naš javni prostor je treba razbremeniti frustracij in se osredotočiti na temeljne vrednote, ki so zapisane v ustavi," je dejal Kečanović. Meni, da sta malodušje in sovražnost do politike večkrat upravičena, da pa je treba ločiti tiste politike, ki res delajo v javnem interesu, od tistih, ki delajo nasprotno, to pa morajo storiti državljani tako, da gredo na volitve.

Ni vseeno, koga bomo volili
Na pomembnost udeleževanja volitev je opozoril tudi predavatelj Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Albin Igličar z besedami, da je "treba širiti zavest, da ni vseeno, koga bomo volili". V povezavi s primeri poslancev Vogrin, Ambrožič, Meršol in drugih pa je spomnil, da se je podobno dogajalo tudi v preteklosti in v drugih državah, kot sta Nemčija in Francija. "Slovenci pa moramo v koncentrirani obliki graditi državo v veliko krajšem času, zato tudi prihaja do pretirane moči političnih strank," pojasnjuje.

Da so manjše občine postale "plen političnih strank v Ljubljani", pa je opozoril strokovnjak za lokalno samoupravo Stane Vlaj. "Premalo gledamo pod prste županom manjših občin," trdi. Samo dve občini od skupaj 211 sta sprejeli kodeks etičnega upravljanja občin, ki denimo preprečuje županom, da v zadnjih mesecih svojega mandata sklepajo pomembne pogodbe. "Z delom bi kazalo nadaljevati, saj nimamo niti sprejete strategije lokalne samouprave, pristojni minister pa kar prelaga sprejetje v prihodnost, čeprav jo je Računsko sodišče predlagalo že lani in že obstaja strokovna dokumentacija, na kateri bi lahko strategija temeljila," je še opozoril Vlaj.

Pri zborniku KPK-ja je sodelovalo 30 različnih avtorjev iz akademske sfere. Da se je sploh to zgodilo, je "zakrivila" Konvencija Združenih narodov proti korupciji. Gre za prvi mednarodni instrument, ki v ospredje postavlja krepitev vladavine prava in preventivno delovanje vseh pristojnih na področju etike, integritete in preprečevanja korupcije.
Saša Banjanac Lubej