"Prizadevati si moramo, da bi invalidi in ostale ranljive skupine lahko živele samostojno in neodvisno življenje," je na predstavitvi projekta v Zlati dvorani Narodne galerije poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Cilj družbeno odgovornega in trajnostno naravnanega projekta je vpeljava standardiziranega sistema podatkov za omogočanje fizične in digitalne dostopnosti. Projekt financira Ministrstvo za infrastrukturo, izvaja pa Geodetski inštitut Slovenije. Partner pri projektu je tudi Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost, na predstavitvi pa so bili prisotni predstavniki Agencije za varnost v prometu (AVP), Geodetske uprave RS, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter predstavniki lokalnih skupnosti in ranljivih skupin, ki so v projektu aktivno sodelovali. Predstavite je bila fizično dostopna za vse ranljive skupine in tolmačena v znakovni jezik.

V Sloveniji živi 170.000 invalidov

Čeprav je v Sloveniji med celotno populacijo 8,5% invalidov, ki imajo lahko različne težave pri vključevanju v okolje, multimodalna mobilnost še ni samoumevna. Ministrica za infrastrukturo RS mag. Alenka Bratušek je v svojem nagovoru poudarila, da se stvari da premikati na bolje. »Vsi si želimo biti mobilni, najhitreje priti na določeno mesto in pri tem uporabiti način gibanja, ki nam najbolj ustreza ter nam je najbolj pri roki. Vsak posameznik pa žal nima možnosti biti mobilen na tak način, kot bi si želel,« je dejala. Izrazila je veselje ob tem, da so k sodelovanju v projektu uspeli privabiti vse udeležene akterje, se za sodelovanje zahvalila 21-im sodelujočim občinam in jih hkrati povabila k še bolj aktivnemu skupnemu delu v prihodnje. V načrtu imajo namreč še vključitev novih občin, testiranje metodologije in povezovanje z drugimi državnimi projekti. »S projektom se nadaljuje velik izziv za našo celotno družbo, kako vključiti skupine prebivalstva, ki so žal odrinjene na rob. Zavedati se moramo, da tem ljudem pripada njihovo mesto v družbi, saj smo ena sama skupnost, ki stremi k lepši in boljši prihodnosti,« je sklenila.

Ranljivih udeležencev v prometu je kar 45% celotnega prebivalstva

Invalidi niso edina ranljiva skupina prebivalstva v prometu, sem sodijo tudi otroci in starejši, to pomeni kar 45% celotne populacije. Pomembno je, da se integracija v družbo in pravica do gibanja zagotovi prav vsem. To je v svojem govoru poudaril tudi varuh človekovih pravic, Peter Svetina, ki se predstavitve sicer ni mogel udeležiti, a je v govoru zapisal, da je enakopravno vključevanje ranljivih skupin v družbo rana, ki jo celimo počasi, a vztrajno. "Koraki, ki so pred nami, niso najlažji, so pa gotovo zelo izzivalni, spremembe pa bodo naša najboljša nagrada," je še dodal Svetina. Tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v svojem govoru poudaril pomen projekta za izboljšanje mobilnosti ranljivih skupin in ga pohvalil kot primer proaktivne akcije in spreminjanja družbe v smeri preprečevanja izključevanja. "Morda je omogočanje multimodalne mobilnosti res naporno in finančni zalogaj, a je mnogo lažje kot odpravljanje drugih ovir, ki so lahko tudi v glavah," je sklenil svojo podporo projektu.

Rezultati in izvedba projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi

Rezultat dvoletnega dela projektne skupine Geodetskega inštituta je kar enaindvajset zadovoljnih občin, s katerimi je Ministrstvo za infrastrukturo podpisalo dogovore o sodelovanju. Rezultati projekta so skupaj s pregledovalnikom podatkov podrobneje opisani na spletni strani, ki je bila posebej razvita za namen projekta: http://dostopnost-prostora.si/.
Vodja projekta mag. Roman Rener se je v imenu Geodetskega inštituta zahvalil vsem partnerjem in izvajalcem projekta za izvedbo, pri kateri so upoštevali razvojni vidik družbe v procesu digitalizacije. Skladno z zastavljenimi cilji se je v projektu doseglo standardizacijo zajema in obdelave podatkov, vzpostavitev enotnega državnega sloja za mobilnost ranljivih skupin, standardizacijo uporabniške izkušnje kartografskih gradiv ter promocijo in prenos znanja z izvedbo delavnic za uporabnike v različnih krajih Slovenije. V projekt so vključene štiri ranljive skupine: slepe in slabovidne osebe, gibalno ovirane osebe, šolajoči se otroci in starejši.
Ena izmed občin, ki so bile vključene v projekt, je tudi MO Novo mesto, njen župan Gregor Macedoni pa je pohvalil predvsem spletni vidik projekta. Nove tehnologije omogočajo nove možnosti pristopanja k mobilnosti. Zbrane podatke bodo uporabili in tudi v prihodnje sodelovati pri njihovem popisovanju. Ključno se mu zdi, da je podatke zbrala oseba, ki je tudi sama gibalno ovirana, zato bodo res služili svojemu namenu, kar je še en korak v smer napredka, pa četudi je ta počasen.

Sodelovanje in izkušnje predstavnikov ranljivih skupin

Svoje izkušnje so predstavili trije predstavniki ranljivih skupin. Ustanovitelj in vodja projekta pridem.si Aljoša Škaper je povedal, da je začel po poškodbi raziskovati, kam sploh še lahko gre, in ugotovil, da baza podatkov o dostopni infrastrukturi sploh ne obstaja. Pri projektu je tudi sam sodeloval kot izvajalec, in sicer je zajemal podatke na terenu, poudaril pa je pomen preverjenih in točnih podatkov. Antun Smerdel, sodelavec Arhiva RS na področju prilagajanja dostopnosti arhivskega gradiva za ranljive skupine ter mentor za analizo spletne dostopnosti za slepe uporabnike pri Beletrini, je poudaril predvsem pomen spletne dostopnosti, saj so informacije na spletu edine, ki so dostopne prav vsem ne glede na oviranost. Naštel je tudi nekaj prilagoditev na spletu, ki pomagajo slepim in slabovidnim, glede fizične dostopnosti pa je dejal, da je pomembna odsotnost ovir ter kakovost in kontrastnost oznak, »težava pa je, da tisti, ki stvari načrtujejo, nimajo osebne izkušnje, hkrati pa ne sodelujejo z uporabniki, ki so predstavniki ranljivih skupin.« Predsednik Društva paraplegikov JZ Štajerske Janez Hudej je povedal, da vzame kar precej časa, preden se znajdeš na zapletenih poteh do javnih institucij in najdeš parkirišče za invalide, zato upa, da bo projekt res zaživel ter se razširil na celotno Slovenijo, s tem pa dobil pravo uporabno vrednost. Tudi on je poudaril pomembnost zajemanja in posodabljanja podatkov, pri čemer so v največjo pomoč mestne občine.

Razvoj spletne in mobilne aplikacije

Pri projektu Multimodalna mobilnost je sodelovalo tudi podjetje KOPA d.d.. Direktor podjetja Dušan Rus je predstavil razvoj brezplačnega vodnika za Koroško regijo v obliki spletne in mobilne aplikacije. spletne in mobilne aplikacije. Njihov cilj pa je uporaba aplikacije po celotni Sloveniji, bistvo pa kakovostni in preverjeni podatki o dostopnosti. »Moramo sodelovati s predstavniki ranljivih skupin, saj nam samo oni lahko povejo, kaj mora aplikacija nuditi, da bo uporabnikom prijazna in uporabna,« je dejal.

Trajnostnost projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi

Načrt za obdobje 2020/2021 predvideva naslednje dejavnosti: vključevanje novih ranljivih skupin in občin, testiranje metodologije in modela za starejše osebe v izbranih občinah, vzpostavitev modela vzdrževanja podatkov, razvoj sistema vključevanja uporabnikov ter povezovanje projekta z drugimi državnimi projekti.