Sklep, s katerim so podprli prizadevanja ministrstva za kulturo, da v dialogu z vodstvom javne radiotelevizije pripravi dodatne ukrepe za ekonomsko stabilnost in neodvisnost zavoda, so člani odbora DZ-ja za kulturo sprejeli z devetimi glasovi za in tremi proti.

Predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič je na seji odbora pojasnil, da bo zavod letošnje leto po ocenah končal z 10,5 milijona evrov izgube. Polovica izgube izhaja iz manjših prihodkov, druga polovica pa iz večjih stroškov.

Glede na to, da sta naslednje leto dva velika dogodka in da so se povečali stroški dela, pa uprava zavoda ocenjuje, da bo primanjkljaj v proračunu za prihodnje leto 23 milijonov: "10 jih lahko pokrijemo z zadnjim dogovorom z vlado, 13 jih ostaja nepokritih." Z drastičnimi rezi v variabilne stroške bi lahko privarčevali osem milijonov, za preostalih pet pa še ne vedo, kje bi jih lahko dobili: "Zato ostaja v predlogu proračuna zvezdica pri dveh velikih projektih – olimpijskih igrah in evropskem prvenstvu (v nogometu, op. a.), za katera nimamo virov za pokritje."

Vlada je zagotovila dodatna sredstva za izvajanje programov za narodnosti. To pa ne pomeni pokritja celotnih stroškov teh programov, saj država kot ustanoviteljica zavoda RTV Slovenija ne zagotavlja sredstev za izvajanje z zakonom določenih programov oziroma dejavnosti. Pozneje je Martić zagotovil še, da bodo ta denar porabili namensko.

"Javne službe, kot so zdaj določene v zakonu, morajo ostati"

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je povedal, da ustanovitelj javnega zavoda ni imel zaupanja v prejšnje vodstvo RTV-ja. Zdaj so poiskali možnost, da interventno zagotovijo sredstva. Po vladni odločitvi iz konca novembra bo namreč pet milijonov evrov za letošnje leto namenjenih za program, ki je večinoma že bil ustvarjen, deset milijonov evrov pa bo namenjenih za naslednje leto.

"Zavedamo se, da je treba financiranje urediti sistemsko, zato smo z upravo dogovorjeni za redne sestanke od januarja naprej," je poudaril državni sekretar in dodal, da bo treba urediti tudi nekatere pomanjkljivosti v trenutnem zakonu o RTV-ju. "Javne službe, kot so zdaj določene v zakonu, morajo ostati," je zagotovil in dodal, da je treba rešiti vprašanje Simfoničnega orkestra in Big banda, ki sta zdaj uvrščena v tržno dejavnost, a imata izgubo.

"Soočeni smo z nemogočimi izbirami, ki pomenijo umiranje na obroke"

Mineva leto dni od referenduma o novem zakonu o RTV Slovenija, je spomnil predsednik Sveta RTV-ja Goran Forbici in dodal, da je bilo v tem letu že veliko postorjenega: "Raziskava družbe Valicon Ogledalo Slovenije je oktobra med vsemi merjenimi institucijami ravno RTV Slovenija namerila najvišjo rast zaupanja. Res pa je, da so te vesele novice kmalu preglasile novice o katastrofalnem finančnem položaju, ki jih je bilo slutiti že poleti." Sredi priprave novega programskega in finančnega načrta so po njegovih besedah pokukali na plano vsi pretekli grehi, ki ne segajo le dve leti v preteklost, "ko se je začel politični stampedo po RTV-ju, ampak gre za težave z zelo dolgo brado".

Forbici je povedal, da uprava v osnutku programsko-produkcijskega načrta za leto 2024 navaja, da je ena možnost za leto 2024 pomembno krčenje programa. Tako bi se na Televiziji Slovenija število risank zmanjšalo za 40 odstotkov, število oddaj Male sive celice za tretjino, namesto petih epizod Inšpektorja Vrenka bi posneli in predvajali samo dve. Druga možnost po navedbah uprave pa je, "da kaj grobo odrežemo", je povzel Forbici. Tako bi se na primer odrekli organizacijski enoti glasbena produkcija.

Nujno potrebne razprave o tem, kakšen javni RTV-servis v državi potrebujemo, še ni bilo, niti je ni bilo mogoče opraviti v zgolj pol leta, je dejal in dodal, da tudi uprava v instituciji z več kot 2000 zaposlenimi, desetimi enotami, 700 sistematiziranimi delovnimi mesti in tremi sindikati ne more v pol leta posodobiti delovnih procesov ter optimizirati upravljanja in produkcije. "Vse to sta novo vodstvo in tudi Svet RTV-ja imela v načrtu, a so nas žal prehiteli in dohiteli okostnjaki iz omare," je opozoril in dodal, da rezerv, s katerimi so v preteklih letih še lahko reševali tekoče izgube – torej iz delnic Eutelsata –, tudi skoraj ni več. RTV-prispevek se ni povečal od leta 2012, zato prihodki RTV-ja od tedaj stagnirajo, medtem se je podražila produkcija, stroški so narasli, inflacija je bila v desetih letih 30-odstotna, zaposleni na RTV-ju so javni uslužbenci in povprečna plača se je v teh letih zvišala, je Forbici naštel finančna dejstva preteklega desetletja.

"Zaradi vsega tega ima danes TV Slovenija za nakup športnih in drugih pravic, nakup tujih serij in dokumentarnih filmov, najeme tehnologije, zunanje izvajalce, scenografije, avtorske pravice, prevode bistveno manj denarja kot pred desetimi leti. Leta 2010 je za vse to imela 27 milijonov, leta 2012 26 milijonov, leta 2023 17 milijonov, naslednje leto le še 12 milijonov evrov," je opisal Forbici. Če upoštevamo valorizacijo, bo TV Slovenija prihodnje leto imela le še tretjino sredstev, ki jih je imela na razpolago nekoč. Svet RTV-ja se zato spopada z nemogočimi izbirami, ki pomenijo umiranje na obroke, je poudaril.

Poslanke in poslance je prosil, da pomagajo v tem položaju, saj "očitno lahko pomagajo samo še oni". Pripravil je tudi predlog interventnega zakona za RTV. O novem modelu financiranja bi se morali začeti pogovarjati takoj, je prepričan, skupaj s tem, kakšno javno RTV-hišo potrebujemo in si lahko privoščimo. Do konca prihodnjega leta bi bilo treba uskladiti rešitve, a RTV dodatno finančno pomoč potrebuje takoj, je poudaril.

Majhne države imajo relativno višje stroške

"To, da bo RTV potreboval dodatni denar, smo vedeli in pisali že mnogi," je izpostavil tudi nekdanji generalni direktor Igor Kadunc, ki je RTV vodil pred Andrejem Grahom Whatmoughom. "Nič takega se ni zgodilo, česar se ni dalo predvideti. Zakaj se ni pristopilo k reševanju prej, pa boste vi kot poslanci in člani strank bolj vedeli kot jaz."

Ob tem je opozoril, da so "do leta 2017 izvedli racionalizacijo RTV-ja, da je postal tako rekoč pozitiven ob RTV-prispevku, določenem leta 2012. Takrat smo prišli do racionalizacij, ki ne dopuščajo dodatnih rezov." Leta 2019 je pogodba za reševanje stavkovnih sporazumov prinesla pet milijonov dodatnih stroškov. "Takrat je nastal problem, naslovili smo ga na politiko, ta se je delno odzvala pozitivno. Na ministrstvu za kulturo so prepoznali problem, na ravni vlade pa ne." Vlada je potem odstopila in naslednji minister je po Kadunčevih besedah dejal, da je na RTV-ju preveč denarja. "Prejšnji generalni direktor je zagovarjal tezo, da je treba zmanjšati število toliko ljudi, da bomo lahko poslovali. Število se je malo zmanjšalo, a problem je še bistveno večji," je pojasnil Kadunc.

Mednarodne primerjave po Kadunčevih trditvah kažejo, da RTV ni potratna organizacija, da je racionalno organizirana, da dobiva realno manj denarja, če upoštevamo preprosto dejstvo, da imajo majhne države relativno višje stroške. "Če delaš oddajo, kot je Inšpektor Vrenko, za 620.000 plačnikov ali za 1.200.000, kot jih je na Hrvaškem, stane tako rekoč enako, prihodki pa so manjši."

Dejal je, da če ni denarja za ohranjanje ravni, ki je bila dosežena ob dodatnih racionalizacijah, potem je treba ugotoviti, da je treba zagotoviti več denarja.

Opozorila o negativnih posledicah

Ker je svet zavoda novembra pozval upravo, naj predloži izračune finančnih in kadrovskih učinkov za več morebitnih ukrepov, tudi za ukinitev organizacijske enote glasbena produkcija, je predsednica nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski razmišljanja o ukinitvi Simfoničnega orkestra in Big banda ocenila kot sramotna. Po njenem opozorilu namreč oba pomenita vrhunsko kakovost.

Prav tako je Matic Švab iz Olimpijskega komiteja Slovenije posvaril pred negativnimi posledicami morebitnega neprenašanja poletnih olimpijskih iger in evropskega nogometnega prvenstva v prihodnjem letu. Glede na raziskave se po vsakokratnih olimpijskih igrah veliko otrok spet začne ukvarjati s športom, je povedal.

Novinarji lahko po besedah Nataše Štefe iz Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija, kjer stavkajo že od maja lani, svojo kredibilnost gradijo le v stabilnem okolju. Vendar pa že najmanj dve leti delajo v izrednih razmerah, zdaj tudi pod finančnimi pritiski. Toda brez stabilnega financiranja ni mogoče uresničiti prve stavkovne zahteve, ki je novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, je opomnila.

Koalicija delovanje vodstva ocenjuje kot odgovorno, opozicija kritična

V razpravi je poslanka Svobode Janja Sluga ravnanje zdajšnjega vodstva zavoda ocenila kot odgovorno. Zdaj je končno toliko zaupanja med njim in ministrstvom za kulturo, da bo mogoče takoj odločno ukrepati, je ocenila. Težko pa razume ravnanje nekdanjega vodstva zavoda, ki je RTV pripeljalo v škripce. Zlasti v televizijskem informativnem programu so se ukinjale oddaje, prestavljali so se termini oddaj, kar vse negativno vpliva na občinstvo, je pojasnila.

Z njo se je strinjala Tatjana Greif iz Levice. Škoda, ki jo je zavodu povzročilo nekdanje vodstvo, je bila na RTV-ju velika, a se stanje počasi izboljšuje, je opazila. Jonas Žnidaršič iz SD-ja pa je kot nujno izpostavil, da se tudi vlada vključi v zagotavljanje dolgoročne finančne stabilnosti RTV-ja. Omenjanje morebitnih ukrepov, na primer ukinitve Simfoničnega orkestra in Big banda, pa vidi kot ravnanje, nespoštljivo do zaposlenih.

V opozicijski stranki SDS so bili medtem kritični. Po mnenju Andreja Hoivika trenutna vlada dela isto, kar očita prejšnji, namreč "lomasti po zavodu". Depolitizacija zavoda, ki jo je napovedala ta vlada, je v resnici politizacija, je ocenil. Poslanci NSi-ja niso sodelovali v razpravi.