V Sloveniji trenutno živi 2.050.189 ljudi ali 50.244 več kot leta 1991, v svojem poročilu ob 20-letnici države ugotavljajo državni statistiki. V tem številu se veča delež priseljencev, ki se je od leta 1995 do leta 2010 povečal za 2,5 odstotne točke, na štiri odstotke.
Med prebivalci je več žensk kot moških - na enega moškega pride 1,02 ženske. Po letu 2006 pa se je znova tudi rodilo več ljudi, kot jih je umrlo.

Rodnost v samostojni Sloveniji je tako vrh dosegla v letu 2008, ko se je rodilo 21.817 otrok, več dečkov kot deklic. Te so starši leta 1991 najraje poimenovali Rok, Matej, Marko, Maja, Anja in Nina. Leta 2009 pa so svojim otrokom najraje nadeli imena Luka, Nik, Žan, Lana, Eva in Sara.

Pozneje, kot so se rodili, dlje bodo živeli
Otroci rojeni 1991, lahko pričakujejo, da bodo v povprečju živeli 70 let, vsi tisti, ki so na svet privekali leta 2009, pa 76 let. Tudi pričakovana življenjska doba za ženske se je v omenjenem obdobju zvišala s 77 na 82 let.

To se odraža tudi v vse večjem število starejših (nad 65 let). Število mladih (do 14 let) se je v zadnjih 20 letih zmanjšalo za 30 odstotkov, število starejših pa povečalo za 56 odstotkov. Najhitreje se je večalo število starih 80 let, ki se je od leta 1991 do leta 2010 povečalo za 74 odstotkov, na 80.170.
Zakonska zveza tone v preteklost
Sicer je bila povprečna Slovenka leta 1991 stara 38 let, v letu 2010 pa že 43 let. Za moške se je povprečna starost zvišala še bolj, in sicer za 5,7 leta: leta 1991 je bil povprečen Slovenec star 34 let, v letu 2010 pa 40 let.
Vse manj je tudi sklenjenih zakonskih zvez. V letu 2009 jih je bilo sklenjenih 6.542 oz. za petino manj kot leta 1991, v istem obdobju pa se je za 26 odstotkov povečalo število razvez.

Leta '91 smo delali za 43 evrov na mesec, danes za 83
Na Sursu so ob tem izračunali, da so zaposleni leta 1991 na mesec v povprečju prejeli 43 evrov, leta 2010 pa 967 evrov. Nominalno smo naše prihodke povečali za 2.144 odstotkov, a realno zaslužimo le 79 odstotkov več kot takrat.

Cene življenjskih potrebščin so bile v letu 2010 v povprečju namreč za 1.155 odstotkov višje kot leta 1991. Za kilogram črnega kruha je bilo leta 1991 treba delati 19 minut, leta 2010 pa 25 minut, čas potrebnega dela za liter mleka se je skrajšal za šest, na osem minut, za kilogram sladkorja je bilo leta 1991 potrebnih 25 minut, lani pa osem minut dela. Za Renaultov clio smo morali v letu 1995 delati 4.389 ur in dve minuti, lani pa 1.867 ur in 28 minut.

Pet evrov, da "se ga zadenemo"
Izkazali pa smo se za pregovorno varčen narod. Leta 2009 se je Slovenija po stopnji varčevanja gospodinjstev Slovenija med državami EU-ja uvrstila na sedmo mesto. Povprečni prebivalec Slovenije je v letu 2009 za nakup hrane porabil mesečno 114 evrov, za obleko 36 evrov, za telefonske storitve 25 evrov - medtem ko je za mamila namenil pet evrov mesečno.

Blizu poosamosvojitvenega vrha
Po rasti brezposelnosti v zgodnjih 90. letih (leta 1993 je število registriranih brezposelnih doseglo vrh s 129.087), je bila brezposelnost najnižja leta 2008, ko je bilo brez dela 63.216 ljudi. Zaradi gospodarske krize se je ta v zadnjih dveh letih znova povzpela, število registriranih brezposelnih pa je februarja letos doseglo skoraj 116.000.

Tudi upad bruto domačega proizvoda (BDP) je bil zaradi krize skorajda rekorden. Po osamosvojitvi je imela Slovenija 8,9-odstotni realni padec BDP-ja, zacvetela je v letu 2007, ko se je BDP realno okrepil za 6,9 odstotka; nato pa je v letu 2009 zaradi krize zdrsnil za 8,1 odstotka.

V celotnem obdobju od leta 1991 do leta 2010 se je realno zvišal za 73 odstotkov, nominalno pa se je povzpel s približno 1,5 milijarde evrov v letu 1991 na 36 milijard evrov v letu 2010. V letu 1995 je slovenski BDP na prebivalca po kupni moči dosegal 74 odstotkov povprečja sedemindvajseterice, leta 2009 pa 88 odstotkov tega povprečja.

In še zanimivost: zaradi novih avtocest in hitrih cest je pot iz Lendave do Kopra za dve uri krajša kot leta 1991, ko smo zanjo potrebovali približno štiri ure in pol. Skokovita v zadnjih 20 letih je bila tudi rast števila osebnih avtomobilov. Konec leta 1991 je bilo v Sloveniji registriranih 603.000 avtomobilov, konec leta 2009 pa 1,059 milijona.