Potrditev novega ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča tik pred parlamentarnimi počitnicami je po besedah vodij poslanskih skupin koalicijskih strank SDS, SMC in NSi znak, da koalicija še vedno deluje.

Vodja poslancev SDS-a Daniel Krivec meni, da je morebitna konstruktivna nezaupnica, ki jo je po vladnem porazu na referendumu o noveli zakona o vodah ponovno omenila opozicija oz. zlasti predsednica SD-ja Tanja Fajon, misija, ki se ne bo izpolnila. Po njegovem mnenju opozicija zdaj nobenemu od potencialnih kandidatov za predsednika vlade ne more zagotoviti 46 poslanskih podpisov. "S tega stališča bo vsaj poletje nekoliko bolj mirno. Kaj nas čaka jeseni, pa je težko napovedovati," je dejal.

Koalicija si bo po njegovih besedah vzela oddih, pregledala prioritete do rednih volitev in tako nadaljevala delo. Po njegovem mnenju bo vlada dobro opravljala svoje naloge, tako tekoče kot v zvezi s predsedovanjem Slovenije Svetu EU-ja, kar da bo olajšanje, ki bo jeseni vzpostavilo normalen pristop. "Upam, da tudi pri koaliciji, ki bo konec koncev ugotovila, da pač z glavo skozi zid ne gre in je treba včasih tudi s pametnim dogovorom iskati najboljše rešitve," je dodal. Bistvenih sprememb pri delu koalicije sicer ne pričakuje, je pa napovedal, da ne bodo "silili z zakoni, ki bi delali težave znotraj koalicije in v razmerju do opozicije".

Perič: Koalicija že pokazala veliko, a na mizi še nekaj ključnih zakonov

Kot je dejal vodja poslanske skupine SMC-ja Gregor Perič, je vladna koalicija že doslej pokazala zelo veliko in naredila pomembne korake, morda tudi nekatere, ki so videti majhni, a so simbolno dragoceni. Navedel je sprejetje novele zakona glede financiranja zasebnega šolstva. Optimistični so, da bo tudi z okrepljeno ministrsko ekipo mogoče stvari potiskati naprej.

Koalicija je pred parlamentarnimi počitnicami sicer odložila glasovanje o zakonu o demografskem skladu in sama prispevala k zavrnitvi novele zakona o nalezljivih boleznih, o kateri je DZ ponovno odločal na zahtevo državnega sveta. Po Peričevem mnenju sicer ne gre pričakovati, da bi se izogibali posameznim zakonom z namenom izogibanja konfliktom. Ključni zakoni, ki so jih zamaknili, kot je zakon o demografskem skladu, so po njegovih besedah nekaj, kar želijo spraviti skozi sito DZ-ja, saj Slovenija to potrebuje. Bodo pa to izpeljali na še bolj tankočuten način, potrebnih bo še več pogovorov in dogovorov, je dodal.

Vlada in DZ imata po Peričevih navedbah še veliko izzivov in možnosti za sodelovanje. Pohvalil je konstruktivno držo posameznih strank v opoziciji, pa tudi poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki je po njegovem mnenju pokazala razumevanje za posamezna vprašanja. V tej poslanski skupini so sicer trije nekdanji poslanci SMC-ja. "Tu se dejansko izkaže moč demokracije tudi v DZ-ju. Takih potez, ko nam uspe pogledati čez naše okvire in meje, si želim še veliko več tudi v prihodnje," je dodal Perič.

Horvat: Imamo dovolj glasov tudi za izpeljavo zahtevnih projektov

"Glasovanje o novem ministru iz kvote NSi-ja nas utrjuje, spodbuja in ponovno dokazuje, da je koalicija sposobna zbrati dovolj glasov, kar pomeni, da lahko normalno deluje, da je operativna," je pred parlamentarnimi počitnicami dejal vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat. Pričakuje, da bo tako do konca mandata in da bodo volitve redne, spomladi prihodnje leto.

Glede ravnanj koalicije in morebitnega izogibanja konfliktnim situacijam oz. zakonom je Horvat napovedal, da tvegali ne bodo. "Pametna politika je tista, ki natančno ve, kakšen je scenarij in kako se bodo zadeve odvijale. Zato bomo šli naprej s tistimi projekti in zakoni, za katere vemo, da bomo tudi uspeli in bodo ljudem nekaj tudi prinesli," je dejal. Meni tudi, da zakona o demografskem skladu ne bodo uvrstili na glasovanje zgodaj jeseni, ampak počakali na optimalni trenutek. "V politiki je pomembno, da smo previdni in iščemo zaveznike oz. podporo," je dodal.

Horvat je pojasnil, da se veliko pogovarjajo z opozicijsko stranko DeSUS in usklajujejo besedilo zakonov tako dolgo, da dobijo podporo. Podobno s poslancema narodnih manjšin in SNS-a. "Če to seštejem, imamo dovolj glasov in lahko še marsikateri, tudi zahteven projekt izpeljemo," je Horvat dejal v oceni letošnje politične jeseni. Ta bo po njegovih besedah sicer vroča, a dodaja, da je v politiki pravzaprav vedno tako.

Jurša: DeSUS bo vedno podpiral dobre predloge

Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša jeseni pričakuje zlasti pomiritev razgretega ozračja, ki smo mu priča tako v DZ-ju kot na ulicah. Za STA je spomnil, da jih čaka še obravnava izredno pomembnih predlogov zakonov. "Poslanska skupina DeSUS-a je v položaju, kjer nas ne vežejo nobene zaveze in se lahko objektivno opredelimo do vseh predlogov," je poudaril. Glede politične jeseni je spomnil, da jih v DZ-ju med drugim čaka tudi obravnava predloga za 3,5-odstotno uskladitev pokojnin, ki so ga vložili poslanci DeSUS-a.

Napovedal je, da bo vedno podpiral dobre predloge, ki so koalicijski ali opozicijski. Želi si pa, da bi za dobro Slovenije tudi druge stranke presegle medsebojna nesoglasja in da bi brez večjih konfliktov vstopili v sklepni del mandata. "V jeseni se bo namreč tudi konkretneje pristopilo k pripravam na volitve – bodisi predčasne ali redne. Upam pa, da bo še pred koncem mandata sprejet naš predlog, s katerim bomo dokončno odpravili zaostanek pri usklajevanju pokojnin. To smo namreč dolžni svojim upokojencem," je navedel.

Odprti vprašanji za DeSUS sta še demografski sklad in dolgotrajna oskrba. Odločanje o demografskem skladu je DZ na predlog koalicije namreč na zadnji seji odložil. Jurša verjame, da bodo pri omenjenih dveh vprašanjih našli skupni jezik in "končno ustvarili to, kar si DeSUS prizadeva ustvariti že več let".

Golubović: Predčasne volitve lahko omogoči premislek nekaterih poslancev

V opozicijski stranki LMŠ menijo, da bodo tudi na jesen pomembna glasovanja v DZ-ju nepredvidljiva, saj so tudi tista pred parlamentarnimi počitnicami pokazala, da ne koalicija ne opozicija nimata stabilne večine. Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović je dejal, da rešitev v stranki vidijo v predčasnih volitvah. Kot je navedel Golubović, do predčasnih volitev lahko pride le, "če si bodo nekateri poslanci – zlasti DeSUS-a, ki se označujejo za opozicijo, a vlado podprejo v vseh ključnih trenutkih – poleti vzeli čas in temeljito premislili, ali je prav, da so na volitvah leta 2018 obljubljali eno, danes pa počnejo ravno nasprotno".

"Če bodo interesu države in državljanov dali prednost pred svojimi lastnimi interesi, so predčasne volitve mogoče. Dokler tega spoznanja ni, opozicija nima zadostne večine za spremembe – za morebitno konstruktivno nezaupnico, ki bi nas pripeljala do predčasnih volitev, te pa do normalizacije države," ugotavlja Golubović. Napoveduje pa, da bodo v LMŠ-ju še naprej budno spremljali in nadzorovali delo vlade ter z vsemi demokratičnimi orodji, ki so jim na voljo, opozarjali na napake in jih skušali preprečiti. Poslanka LMŠ-ja Jerca Korče je v sredo omenila možnost interpelacij več ministrov.

Han: Vlada bo še naprej vozila na hlape bencina DeSUS-a

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je glede pričakovanj za politično jesen ponovno izpostavil stališče, da so predčasne volitve edini mogoč izhod iz politične krize. "Po zadnji seji pred parlamentarnimi počitnicami je sicer postalo jasno, da bo vlada Janeza Janše še naprej vozila na hlape z bencinom DeSUS-a," ob tem ugotavlja Han.

"Poslanci DeSUS-a bodo očitno še naprej podpirali vlado in s tem v celoti prevzeli tudi odgovornost za njeno dosedanje in prihodnje ravnanje," je navedel. Želi si, da bomo kljub napovedim in grožnjam ob prihajajočem četrtem valu epidemije covida-19 prišli skozi krizo čim hitreje in brez žrtev ter posledic.

Mesec: DZ v patpoložaju, a jeseni se bo nemoč koalicije poglabljala

Koordinator Levice Luka Mesec je napovedal, da se bo jeseni poglabljala nemoč koalicije in da so se tudi pogoji za izpeljavo resnih reform končali. Mesec meni, da koalicija nima več podpore med ljudmi, kar zelo jasno kaže tudi njen poraz na nedavnem referendumu o noveli zakona o vodah. Izvolitev ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča pred nekaj dnevi je Mesec označil kot marketinško potezo vlade in poskus ustvarjanja videza moči pred počitnicami. Ne verjame, da se bo koalicija do jeseni okrepila, prej pričakuje nasprotno. Upa, da bodo volitve čim prej, ker se lahko "le z novimi volitvami rešimo iz krize, v kateri se je znašla Slovenija".

Mesec se strinja, da je DZ v patpoložaju, ko imata tako koalicija kot opozicija po 45 poslancev, odvisno od tega, kako se nekateri poslanci, "ki so nekje vmes", glede na posamezne predloge odločajo. V resnici opozicija ta hip nima glasov za konstruktivno nezaupnico, vlada pa nima glasov za trdno vladanje, ugotavlja Mesec. To se bo po njegovih besedah moralo jeseni razrešiti. Bodisi s tem, da bo tako stanje do volitev, do katerih je manj kot eno leto, bodisi tako, da se bo oblikovala večina za konstruktivno nezaupnico, je pojasnil.

Možnosti konstruktivne nezaupnice, ki jo je predsednica SD-ja Tanja Fajon omenila prejšnji teden, Mesec ne izključuje, jo pa vidi le kot pot do volitev, in ne kot poskus oblikovanja začasne vlade. Da bi med predsedovanjem Slovenije Svetu EU-ju oblikovali novo vlado, se mu ne zdi pametna ideja.

Bratušek: Rezultati vlade so katastrofalni

V SAB-u so prepričani, da bo izid referenduma, na katerem so volivci prepričljivo zavrnili novelo zakona o vodah, zaznamoval delo vlade tudi jeseni. Ob takšni podpori bo težko sprejemala ukrepe in reforme, ki terjajo širši družbeni konsenz, meni predsednica SAB-a Alenka Bratušek. V SAB-u ocenjujejo, da so rezultati dela vlade Janeza Janše katastrofalni. Kot je navedla Bratušek, je koalicija pridelala rekorden proračunski primanjkljaj za 8,6 odstotka BDP-ja in največji javni dolg v zgodovini države in se zelo slabo spopadla z epidemijo covida-19. "Eden njenih škodljivih predlogov, to je zakon o vodah, je v državi aktiviral civilno družbo, ki je vladi, pa tudi parlamentu, izglasovala ljudsko nezaupnico. Veseli smo, da je neposredna demokracija v Sloveniji živa in da so svoj pomen pri odločanju o prihodnosti prepoznali tudi mladi. Prav oni in civilna družba so branili vodo pred parcialnimi interesi vladajočih elit," je poudarila predsednica SAB-a.

Jesen bo za stranko zelo aktivna, Alenka Bratušek je poudarila, da bosta na mizi za SAB dva zelo pomembna zakona, to sta zakon o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in zakon o prevozih v cestnem prometu, ki bi za upokojence uzakonil brezplačne prevoze v mestnem potniškem prometu. Oktobra načrtujejo tudi programski kongres stranke.

Sluga: Ne izključujem interpelacijsko obarvane jeseni

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga pričakuje, da bo jeseni v opoziciji dozorelo spoznanje, da je treba še bolj strniti vrste in se povezovati. Ne samo zaradi morebitne konstruktivne nezaupnice ali zaradi bližajočih volitev, ampak zaradi ljudi. Glede na delo nekaterih ministrov ne izključuje interpelacijsko obarvane jeseni.

Kot ocenjuje Sluga, se je po odločitvah ustavnega sodišča glede vladnih odlokov v epidemiji covida-19 treba vprašati o delu notranjega ministra Aleša Hojsa, med drugim zaradi razmer s STA-jem pa tudi o delu ministra za kulturo Vaska Simonitija. Hojs in Simoniti sta se sicer že zagovarjala na interpelaciji. Sluga je izpostavila še delovanje ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča, ker po njenih navedbah nič ne kaže, da bi se uredila zadeva z evropskimi delegiranimi tožilci, vprašljivo pa je tudi njegovo ravnanje v zadevi "žalski notar". Nedavno je odstopil tudi državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Anže Erbežnik, ki ministrstvu očita, da poskuša prikriti lastne napake iz neuspešnega postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev.

Kot je na vprašanje povezovanja z drugimi strankami navedla Sluga, delujejo že ves čas v smeri povezovanja in pogovori o tem potekajo. "Naša vizija je trdnejša povezava sredinskih strank," je dodala.

Jelinčič: Namen leve opozicije državo rušiti za vsako ceno

Prvak stranke SNS Zmago Jelinčič meni, da je levi opoziciji zmanjkalo sape in tudi jeseni ne bo konstruktivne nezaupnice. "Leva opozicija je videla, da z glavo skozi zid ne gre. Zanje je najboljše, da počakajo na volitve," meni. Glede na to, da so po njegovih besedah stranke leve opozicije med sabo na smrt skregane, namreč ne bi mogli narediti nič dobrega za državo. "Kot kaže, pa je namen leve opozicije državo rušiti za vsako ceno," ugotavlja.

Po ocenah prvaka SNS-a je predsednica SD-ja Tanja Fajon že ugotovila, da ideja za konstruktivno nezaupnico ne pije vode in bi bil to še en fiasko za levo opozicijo. Po zadnjih glasovanjih v DZ-ju, med drugim izvolitvi ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča, Jelinčič meni, da so v DeSUS-u končno spoznali, kaj je v ozadju in da obljube levih političnih opcij niso realne. "Edina rešitev za DeSUS je, da sodeluje s koalicijo, saj bo sicer izginil v najkrajšem času," je prepričan.

Koalicija bo po njegovih ocenah jeseni šla v smeri nujnih zakonskih odločitev, okoli katerih se bo lahko poenotila in dobila podporo, zagotovo pa bo pustila kakšne bolj zoprne teme za naslednji mandat. "Nesmiselno pa bi bilo, če se v tem mandatu ne bi izglasovalo zakona o demografskem skladu. Če tega ne bo, bodo upokojenci potegnili kratko, saj so obljube o demografskem skladu stare že skoraj desetletje," opozarja prvak SNS-a. DZ je namreč na predlog koalicije minuli teden odložil odločanje o demografskem skladu.

Žiža: Upam na poenotenje koalicije in opozicije pri obvladovanju epidemije

Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža upa, da se bosta koalicija in opozicija po počitnicah poenotili pri naporih za obvladovanje epidemije ter tako nagovarjali ljudi. Po njegovem mnenju bi bilo pametno, da se vsi zavzamejo za čim boljše predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja in šele zatem gredo na volitve ali v konstruktivno nezaupnico. O ravnanju ob morebitnih interpelacijah se bosta poslanca narodnih manjšin sproti odločala. Ob tem je Žiža spomnil na stališče, da pri nezaupnicah oz. predlogih za odstavitev s funkcije praviloma ne sodelujeta.