Poleg referenduma o malem delu, za katerega je datum že določen, sta letos (do zdaj) verjetna tudi referenduma o pokojninski reformi in arhivih.

Stroka sicer že dlje časa opozarja, da bi bilo treba referendumsko področje kako urediti, vendar pa se politika in javnost o tem nikakor ne moreta uskladiti. (Ne tako nova) pobuda 40 poslancev opozicije želi uzakoniti, da bi imeli referendume vsako leto na isti dan, drugo nedeljo v maju.

Opozicija: referendumski dan
Po besedah Branka Grimsa (SDS), bi bilo to razumno in racionalno, po drugi strani pa bi s tem predlogom še vedno "ohranili možnost, da se z dvotretjinsko večino opredeli tudi hitrejše glasovanje v primerih, ko bi bili za to utemeljeni razlogi", je za TV Dnevnik poročala Julija Kočar.

A vlada in koalicija predloga ne podpirata, saj bi to pomenilo, da se lahko nekatere zakone za leto ali dve blokira. "Po mnenju vlade bi predlagana rešitev pripeljala do skokovitega povečanja števila referendumov," je dejala Tina Tržan, državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo.

Koalicija: Omejiti število referendumov
Koalicija namreč želi število referendumov omejiti. Kot je pojasnil Miran Potrč (SD), predlagajo, da se krog mogočih predlagateljev zoži, da se v ustavno ureditev povrnejo primeri, v katerih razpis referenduma ni mogoč in da se zahteva določen kvorum za veljavnost odločanja. Vlada naj bi predloge ustavnih sprememb kmalu poslala v državni zbor.

Stroka: Iz rok politikov v roke ljudi
Za nekatere omejitve, predvsem na točki, ki govori o tem, kdo je lahko predlagatelj, se zavzemajo tudi pravni strokovnjaki. "Predlagamo, da bi ta referendum bil povsem v rokah volivcev, ne pa poslancev in kar se tiče omejitev, predlagamo rešitve, ki jih poznajo druge države, recimo, Italija, Irska, Danska, kjer se že v ustavi naštejejo nekateri zakoni, ki so preprosto, po naravi stvari, izvzeti iz referendumskega odločanja. Tukaj mislimo na finančne zakone, davčne zakone in podobne stvari," je pojasnil Igor Kaučič z ljubljanske pravne fakultete.